Na ta način so neposredno po spomladanskem zaključku šolanja na daljavo v osnovnih šolah med drugim pridobili potrebne informacije o tem, kako so učenci usposobljeni za uporabo računalnika pri reševanju testov, kako uporabljajo različna pripadajoča orodja in pripomočke za reševanje in kako rešujejo različne tipe nalog.

S pilotnim e-testiranjem se ni preverjalo znanja učencev, zato se ne bo analiziralo dosežkov učencev, temveč delovanje programa, kako zmogljiv je bil sistem v tehničnem smislu, ali je prijazen do uporabnika in katere so morebitne težave.

K sodelovanju je bilo v 9. razredu povabljenih 18.961 učencev iz 461-ih OŠ, e-testiranje je opravilo 17.620 oziroma 92,9 % vseh. Program so preizkusili tudi učenci 6. razredov; od povabljenih 21.750 učencev je pilotno e-testiranje opravilo 20.190 oz. 92,8 % učencev. Pri e-testiranju v 9. razredu so sodelovale vse osnovne šole, v 6. pa vse razen ene. Večina učencev je reševanje e-testov preizkusila v šoli, kljub temu da so imeli možnost program preizkusiti tudi doma v popoldanskem času. Podatki kažejo, da je to možnost izkoristil manjši delež učencev.

V okviru pilotnega e-testiranja so učenci odgovorili na nekaj kratkih vprašanj, povezanih z uporabo programa. Zbrani odgovori kažejo, da so bili nad e-testiranjem navdušeni tako učenci 6. kot tudi 9. razreda, zanimivo pa je večje navdušenje med šestošolci. Kar 95 % učencev 6. razreda je odgovorilo, da povsem ali srednje drži trditev, da je reševanje testa na računalniku preprosto (v 9. razredu 86,5 %), 95,9 % vprašanih je menilo, da je reševanje testa zanimivo (v 9. razredu 89,2 %), kar 89,6 % učencev pa se je odločilo, da povsem ali srednje drži trditev, da bi radi tudi šolske teste večkrat reševali na računalniku (v 9. razredu 77,2 %). Šestošolci so imeli tudi manj težav z vklopom računalnika, s prijavo v program, večji je bil tudi delež tistih, ki jim je bilo takoj jasno, kako morajo reševati posamezne naloge.

Ob tem so na Državnem izpitnem centru poseben vprašalnik posredovali tudi učiteljem, ki so sodelovali pri izvedbi e-testiranja, dodatna vprašanja na to temo pa bodo vključena tudi v vprašalnik, ki ga vsako leto po izvedbi NPZ izpolnjujejo ravnatelji osnovnih šol. Predmetne komisije za posamezne predmete, ki so bili vključeni v e-testiranje, bodo z vsebinskega vidika pogledale rešene naloge učencev in opravile analizo uporabnosti programa za vrednotenje nalog različnega tipa. Na podlagi vseh zbranih podatkov in analiz bo pripravljeno končno poročilo, ki bo služilo kot podlaga za sistemski razvoj orodij za e-preverjanje in e-ocenjevanje znanja v kontekstu posodobitve izobraževalnih programov, uporabe sodobnih tehnologij in tudi morebitnih nadaljnjih potreb izobraževanja na daljavo.