Projekt predstavlja prispevek Slovenije k strateškim evropskim rezervam zalog medicinskih sredstev in osebne zaščitne opreme v okviru zmogljivosti rescEU, ki so namenjene usklajenemu in učinkovitemu boju proti resnim čezmejnim zdravstvenim grožnjam, v sedanji situaciji predvsem za zajezitev širitve covida-19. 

Gre za enega večjih projektov Slovenije na področju zaščite in reševanja, je uvodoma pojasnil namestnik generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje mag. Stanislav Lotrič. Evropska komisija je skozi leta razvoja mehanizma Unije na področju civilne zaščite ugotavljala, kje so pomanjkljivosti pri pripravljenosti na odziv na nesreče. V letu 2019 je zato ustanovila strateške rezerve zmogljivosti rescEU.

Zaloge s katerimi razpolaga Evropska komisija, skladiščijo države članice. Poleg nas so te še Belgija, Danska, Grčija, Romunija, Nemčija, Madžarska, Švedska, Nizozemska.

Ključno pri dodelitvi teh sredstev je, da se upošteva število bolnikov, število prebivalcev in število tistih, ki so na intenzivni negi. Dodelitev pomoči se izvede glede na prej omenjene parametre in na zaprosilo države.

Evropska komisija je s Slovenijo podpisala pogodbo, s katero bomo, kot država gostiteljica, zagotavljali sredstva za obdobje najmanj 5 let. Projekt vzpostavitve in vzdrževanja zmogljivosti rescEU je 100-odstotno financiran iz sredstev EU. Skupna vrednost projekta vzpostavitve rescEU zalog zaščitne opreme v Sloveniji je ocenjena na 10,6 milijona evrov.

Nabor osebne zaščitne opreme, ki jo bomo zagotavljali, zajema zaščitne maske, rokavice, zaščitne obleke in predpasnike ter očala in vizirje. Poleg omenjenega pa pogodba vključuje tudi trajnostno upravljanje z opremo, kar pomeni pretočno vključevanje opreme v sistem nacionalnih zalog in vračanje nove opreme v skladišče rescEU.

Druga ključna aktivnost v tem projektu pa je zagotovitev skladiščnih prostorov in ustrezno skladiščenje sredstev v Državnem logističnem centru v Rojah, kjer smo za te namene že zagotovili en objekt. Dodatno pa bomo poiskali še komercialno skladišče za skladiščenje teh sredstev.

Zavezali smo se, da bomo, po nakupu v operativni pripravljenosti in s tem na voljo 24/7. To je pomembno, saj mora pomoč, po odločitvi Evropske komisije, ki nam jo sporoči preko centra za nujni odziv v Bruslju, iti na pot oziroma jo moramo poslati z najprimernejšim transportom v dvanajstih urah od zaprosila, je pojasnil mag. Lotrič.

V Upravi za zaščito in reševanje že imamo lastna transportna sredstva, dogovorjeni pa smo tudi s Slovensko vojsko za koriščenje njihovih zmogljivosti, v kolikor jih potrebujemo, in že podpisane pogodbe z logističnimi podjetji za transport teh sredstev.

Projekt je prispevek Slovenije pri krepitvi zmogljivosti za učinkovito pomoč in odzivanje držav članic na čezmejne zdravstvene grožnje. Prav tako s tem prispevamo h krepitvi mehanizma Unije na področju civilne zaščite, kjer smo že dejavni in želimo še naprej biti aktivni partner Evropski komisiji na področju civilne zaščite. Z izmenjavo znanj in izkušenj v projektu pa dodatno krepimo odnose z drugimi državami članicami, kar posledično krepi nacionalni sistem.

V zaključku je namestnik generalnega direktorja pojasnil, da je bila, v obdobju od ustanovitve teh zmogljivosti, pomoč iz skladišč dana že precejšnjemu številu držav. Belgija, Nemčija in Romunija s tovrstnimi skladišči že razpolagajo. Pomoč se je do sedaj nudila Hrvaški, Italiji, Litvi, Španiji, Črni gori, Severni Makedoniji, Srbiji, Češki in Franciji, kar pomeni, da to orodje, mehanizma Unije na področju civilne zaščite, deluje in pomembno prispeva h pomoči pri odzivu v državah, ki so se znašle v stiski.

Celoten posnetek novinarske konference najdete na youtube kanalu MO.