Skoči do osrednje vsebine

Slovenija bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost

Vlada je na svoji 71. redni seji med štirimi točkami Ministrstva za okolje in prostor, sprejela tudi Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050.

Prikaz vode

Slika je simbolična | Avtor Spletna stran Pixabay

Slovenija bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost

Vlada je sprejela Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost. Slovenija bo leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Postavlja tudi strateške sektorske cilje za leto 2050 (in 2040), ki jih morajo posamezni sektorji dosledno upoštevati in vgraditi v svoje sektorske dokumente in načrte.  Učinkovito bo ravnala z energijo in naravnimi viri, hkrati pa ohranjala visoko stopnjo konkurenčnosti nizkoogljičnega krožnega gospodarstva. Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti in lokalno pridelani zdravi hrani. Prilagojena in odporna bo na vplive podnebnih sprememb. Slovenija bo družba, v kateri bosta kakovost in varnost življenja visoki, izkoriščala pa bo tudi priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja. Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevala se bodo načela podnebne pravičnosti. Stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, saj bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja.  

Podnebna strategija naslavlja ambiciozen izziv doseganja podnebne nevtralnosti, vendar hkrati ponuja posameznikom, družbi in gospodarstvu paleto priložnosti, znotraj katerih bo doseženih veliko sočasnih pozitivnih učinkov, kot so zmanjšanje vpliva na okolje, ohranjena narava, zmanjšanje energetske uvozne odvisnosti, nove razvojne priložnosti na skupnih energetskih trgih, obvladovanje stroškov in s tem energetske revščine, zagotavljanje zelenih delovnih mest, dvig konkurenčnosti podjetij in zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja. Slovenija bo lahko te priložnosti s svojo majhnostjo in dobro izobrazbeno strukturo izkoristila v prid učinkovitega, vključujočega in trajnostnega prehoda v podnebno nevtralno družbo.

Do leta 2050 bo Slovenija zmanjšala emisije toplogrednih plinov (TGP)  za 80-90 % glede na leto 2005 in izboljšala ponore, hkrati pa pospešila izvajanja politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev.

Dolgoročna strategija nakazuje jasno pot dolgoročnega razvoja Slovenije na področju podnebnih sprememb ter s tem povečuje predvidljivost podjetij, vlagateljev in potrošnikov v zeleni prehod gospodarstva - v smer neto-ničelnih emisij toplogrednih plinov, pospešenega prehoda na obnovljive vire energije, opuščanja rabe fosilnih goriv in zmanjševanja končne rabe energije. Izvedbena zakonodaja in drugi ukrepi, ki se bodo nadgrajevali in dodatno sprejeli po sprejetju dolgoročne strategije, pa bodo še dodatno opredelili predvidene spremembe v sektorjih energetike, prometa, industrije, široke rabe, kmetijstva in odpadkov. Nadgradnja že obstoječih podnebnih ukrepov bo imela v Sloveniji na okolje velik in pomemben vpliv, saj bo sveženj podnebnih ukrepov prispeval k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Podnebne spremembe se v Sloveniji že izražajo (temperatura, vode), zato je za trajnostni razvoj Slovenije ključno čim prejšnje sledenje zastavljenim ciljem v podnebni strategiji in za dosego ciljev, učinkovito sistemsko izvajanje potrebnih ukrepov v vseh sektorjih.

Dodatne investicije v določenih sektorjih, se odražajo v večji energetski učinkovitosti in zato zmanjšujejo porabo energije, kar lahko ugodno vpliva na povečano varčevanje tako gospodinjstev kot podjetij. Vlaganje v zelen razvoj bo povečalo gospodarske aktivnosti, kar bo predvidoma povišalo zaposlenost v slovenskem gospodarstvu. Za zagotavljanje pravičnega prehoda bo zelo pomembno tudi oblikovanje in izvajanje politik, ki prispevajo k zmanjševanju neenakosti v družbi, kar se bo odražalo v področni zakonodaji.

Za obdobje do leta 2030 dokument sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030), Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030, Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 (ReNPVO20-30) in drugih sektorskih dokumentih. Strategija nadgrajuje navedene dokumente in zastavlja vizijo, dolgoročne cilje do leta 2050 ter podaja usmeritve za njihovo doseganje (opredeljuje podcilje, prioritete, usmeritve glede podpornega okolja). 

Nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam

Vlada je sprejela stališče do nove strategija Evropske unije (EU) za prilagajanje podnebnim spremembam. Slovenija pozdravlja novo strategijo Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam. Zavzema se za usklajenost uresničevanja ciljev politik na ravni EU, za večjo pozornost podpori raziskavam in razvoju znanj, izvajanju ukrepov na lokalnih ravneh ter hitrejšemu spopadanju z izzivi, ki jih podnebne spremembe prinašajo.

Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije za izboljšanje uporabnosti podatkov, posebej programa Copernicus, ki naj postane vodilna platforma tudi za lokalne podatke ter več naporov vloži v približanje podatkov končnim uporabnikom, in razvoj novih storitev, ki bodo omogočale načrtovanje ob upoštevanju negotovosti, hkratnih in zaporednih vplivov ter prelomnih točk v naravnih sistemih (kot je Digital Twin Earth). Posebej pomembna je za okrepitev izmenjave znanja, dobrih praks in rešitev, ki so razvite v okviru EU projektov nadgradnja platforme Climate-ADAPT.

Slovenija izraža previdnost glede razvoja usklajenega okvira standardov in kazalnikov, saj prilagajanje podnebnim spremembam zahteva lokalno prilagojene pristope in rešitve, ki ne smejo predstavljati nesorazmerne obremenitve držav članic. Slovenija si zato želi krepitve finančnih podpor načrtovanju in izvajanju lokalnega prilagajanja ter razvojem načinov, orodij in modelov za merjenje učinka podnebnih tveganj na javne finance.

Slovenija meni, da je v podporo hitrejšemu prilagajanju pomembno medsektorsko sodelovanje, in se zavzema za aktivno izmenjavo dobrih praks ter razširitev in krepitev na področjih, ki so še posebej podvrženi vplivom podnebnih sprememb. Slovenija pri tem izpostavlja pomen obravnave tem, vezanih na prehransko varnost, varno hrano, trajnostne prehranske sisteme in vse ostale aktivnosti, vezane na kmetijstvo. Slovenija prav tako želi v okviru prilagoditvenih ukrepov posebej izpostaviti, da je treba okrepiti trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi za povečanje odpornosti ter zagotoviti celovit pristop do gozdov tudi v povezavi z novo strategijo EU za gozdove ter s tem prispevati k usklajenosti ciljev na ravni EU z vidika prilagajanja podnebnim spremembam.

Slovenija se strinja s krepitvijo mednarodnega ukrepanja za odpornost na vplive podnebnih sprememb, saj je ustrezno mednarodno financiranje, ciljno usmerjanje in razvoj regionalnih in lokalnih programov strateško pomembno tudi za krepitev odpornosti znotraj EU. Ključno je zagotavljanje podpore naporom držav članic na področju prilagajanja na podnebne spremembe ter vključevanje prilagajanja v vse politike in sektorje. Slovenija pri tem poudarja izvajanje zelene agende za Zahodni Balkan.

Slovenija meni, da je pomembno zagotoviti podporo Evropske komisije pri izmenjavi dobrih praks za identificiranje in naslavljanje že prepoznanih vplivov podnebnih sprememb, ter izzivov, ki obsegajo več regij, držav ali sektorjev. Pri tem Slovenija posebno pozornost namenja sodelovanju na področju vodnih ekosistemov.

Več kot dva milijona in pol  leto izboljšanje okolja v Zgornji Mežiški dolini

Vlada je sprejela poročilo o izvedbi programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leto 2020, in sprejela Letni program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leto 2021. Za izvajanje letnega programa za leto 2021 je zagotovljenih 2.545.500 evrov. Finančna sredstva za izvedbo ukrepov se vsako leto na podlagi sklepa vlade dodelijo občinama Črna na Koroškem in Mežica, in sicer v razmerju 66 % Črna  na Koroškem in 33 % Mežica, del sredstev pa je namenjen za delo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in za monitoring okolja (tla, prašni delci, in tako dalje). Glavni ukrepi bodo tudi letos usmerjeni  v varno prehrano otrok, varno vrtnarjenje in mokro čiščenje javnih površin ter preplastitvi javnih površin in cest. Nabor ukrepov je sestavljen na podlagi okoljskih podatkov in pobud občin ter na podlagi razpoložljivih finančnih sredstev  državnega proračuna.

Sanacijski ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini potekajo že od leta 2007 na podlagi Odloka o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (odlok). Na podlagi 5. člena odloka vlada sprejme letne programe ukrepov za posamezno koledarsko leto. Letni program ukrepov je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Občino Mežica in Občino Črna na Koroškem ter Agencijo Republike Slovenije za okolje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Osnovna enota Ravne na Koroškem v delu o spremljanju in informativno-motivacijskih aktivnostih.

Od leta 2007 do 2020 je bilo za sanacijske ukrepe namenjenih že skoraj deset milijonov evrov.

Uredba o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin

Vlada je sprejela Uredbo o spremembi Uredbe o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin. Uredba se usklajuje z direktivo o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter s spremembo te direktive, ki jo je v svoji sodbi 28. julija 2016 sprejelo Sodišče Evropske unije. Sodišče Evropske unije je namreč razsodilo,  da se na njegovi podlagi določbe Direktive Sveta 1999/31/ES,26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih ne uporabljajo za postopek zasipavanja kamnoloma z odpadki, ki niso rudarski odpadki, če ta postopek pomeni predelavo odpadkov.