Skoči do osrednje vsebine

Krajinski park Sečoveljske soline praznuje dvajseto obletnico

Danes mineva dvajset let, odkar je Vlada Republike Slovenije določila območje Krajinskega parka Sečoveljske soline, prvega upravljanega krajinskega parka ob slovenski obali.

Krajinski park Sečoveljske soline

Krajinski park Sečoveljske soline | Avtor Iztok Škornik

20 let Krajinskega parka Sečoveljske soline

Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) je bil v mnogočem prvi med zavarovanimi območji narave v Sloveniji: bil je prvi krajinski park, ustanovljen na podlagi Zakona o ohranjanju narave. Kot zavarovano območje ga je z uredbo določila Vlada Republike Slovenije, ki je pričela veljati 21. aprila 2001 (pred tem je bilo to območje zavarovano z odlokom občine Piran). Prvič v Republiki Sloveniji je bilo takrat z uredbo določeno, da se upravljanje izvaja na podlagi koncesije. Krajinski park Sečoveljske soline je tako postal tudi prvi upravljani krajinski park ob slovenski obali (sedaj sta taka tudi Krajinski park Strunjan in Krajinski park Debeli rtič). So mednarodno pomembno območje: kot prvo v Sloveniji je bilo uvrščeno na Seznam mokrišč mednarodnega pomena in je del evropskega omrežja Natura 2000. To je tudi prvi krajinski park v Sloveniji, ki je vodil projekt LIFE.

S površino približno 700 ha leži Krajinski park Sečoveljske soline na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, v južnem delu občine Piran, tik ob meji z Republiko Hrvaško. Sečoveljske soline so najbolj znane po pticah, saj je bilo doslej opaženih že več kot 300 različnih vrst. Soline so namreč veliko vodno telo, ki ga ptice ob selitvi uporabljajo kot prehranjevališče, prenočišče ali prezimovališče. Nekatere med njimi na solinah tudi gnezdijo. Tu so tudi značilna bivališča rastlinskih in živalskih vrst omejena na različno slana solna polja, solinske kanale in nasipe.

Sečoveljske soline so nastale na naplavinah reke Dragonje in so delo človeških rok. Na severnem delu parka, imenovanem Lera, sol pridelujejo v skladu s srednjeveško tradicijo. Fontanigge so južni del parka, segajo do reke Dragonje. Pridelavo soli so tu v 60. letih prejšnjega stoletja opustili. Danes se na tem območju prepletajo trije temeljni vidiki rabe prostora: naravovarstveni, kulturni in gospodarski, s tremi gospodarskimi dejavnostmi: solinarstvom, obiskovanjem, rekreacijo ter z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi.

Upravljavec parka

Upravljavec parka je podjetje SOLINE Pridelava soli, d. o. o., ki varuje in trajno ohranja naravno in kulturno dediščino na območju krajinskega parka ter prideluje sol na tradicionalen način. Ekipa parka izvaja ukrepe za zagotavljanje ugodnega stanja redkih ali ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov.

S številnimi projekti so izvedli aktivnosti za ohranjanje biotske raznovrstnosti, uredili infrastrukturo za sonaravno obiskovanje, s projektom Cars-Out pa kot prvo zavarovano območje v Sloveniji popolnoma opustili dostopanje v park z motornimi vozili in zagotovili okoljsko sprejemljiv obisk KPSS.

Kulturna dediščina Piranskih solin  

Kulturna dediščina Piranskih solin odseva stoletno življenje in delo solinarjev SV obale Jadranskega morja. Od nekdaj številnih solin v Tržaškem zalivu sta se ohranili le tisti v Sečovljah in Strunjanu, zato je njuna pričevalnost še bolj dragocena. Postavlja ju na raven etnološke, tehnične, zgodovinske, naselbinske in krajinske dediščine izjemnega pomena. K nepremični kulturni dediščini solin štejemo solna polja, kanale in bregove s kamnitimi zidovi, stopnicami in zapornicami, solinske hiše z okolico, poti, mostove, črpalke, in tako dalje. Muzej solinarstva na Fontaniggeah prikazuje pridelava soli na srednjeveški način. Vsako solno polje je tu predstavljalo samostojno solino z lastnimi bazeni za zgoščevanje morske vode in kristalizacijo. Muzej obsega skupino stavb, ki so služile za bivanje solinarskih družin in za shranjevanje soli.