To je v skladu z dvotirnim pristopom, ki je v veljavi od lani in vključuje splošno razpravo o razmerah v EU in razpravo o posameznih državah članicah. V konstruktivni razpravi so ministri izmenjali mnenja o posameznih vidikih, kot so delovanje pravosodja, boj proti korupciji, pluralizem in svoboda medijev ter ravnovesje vej oblasti v navedenih petih članicah EU. Dotaknili so se tudi vpliva ukrepov v času pandemije covid-19. Pri tem so podrobneje predstavili izzive, s katerimi se soočajo, pa tudi primere dobre prakse.

Državni sekretar Gašper Dovžan je pozdravil nadaljevanje razprave o stanju vladavine prava v posameznih državah članicah, ki je prvič potekala v času nemškega predsedstva. Napovedal je, da bo slovensko predsedstvo v drugi polovici leta 2021 vodilo letni dialog na osnovi drugega letnega poročila o vladavini prava in da bo nadaljevalo že uveljavljeni pristop. V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je namreč predvidena splošna razprava o razmerah v EU in razprava o stanju v naslednji skupini posameznih držav članic EU  - v Hrvaški, Italiji, na Cipru, v Latviji in Litvi. 

V popoldanskem delu videokonferenčnega srečanja so ministri preučili stanje v odnosih med EU in Združenim kraljestvom, predvsem glede izvajanja sporazuma o izstopu ter glede časovnice obravnave sporazuma o trgovini. Za Slovenijo je pomembna polna uveljavitev izstopnega sporazuma in v tem okviru protokola o Severni Irski, prav tako pa tudi enotnost držav članic EU in uresničevanje načela nediskriminacije, tudi pri obračunavanju taks za izdajanje britanskih delovnih viz.

Člani Sveta za splošne zadeve so v nadaljevanju razpravljali še o poteku priprav na Konferenco o prihodnosti Evrope, ki se bo uradno začela 9. maja 2021, in o koordinaciji ukrepov v zvezi s pandemijo covid-19. Predsedstvo je ob zaključku srečanja na kratko predstavilo trenutno stanje in nadaljnjo obravnavo širitve v Svetu EU.

Državni sekretar je pozdravil priprave portugalskega predsedstva na uradni začetek Konference o prihodnosti Evrope, v  delovanje katere bo aktivno vključena tudi Slovenija kot predsedujoča Svetu EU. Glede upravljanja krize, ki jo je povzročila pandemija covid-19, je za Slovenijo pomemben pravičen in enak dostop do cepiv, s čimer bi  lažje dosegli skupen cilj 70 % precepljenosti evropskih državljanov do poletja. K postopni odpravi omejitev bo pripomogla uvedba digitalnega zelenega spričevala, za zajezitev pandemije pa bi bila koristna tudi zagotovitev enotnega pristopa glede uporabe posameznih cepiv, koordiniran odziv na nove različice virusa ter globalni dostop do cepiv.

Za Slovenijo kot podpornico procesa širitve EU pa je pomemben pozitiven razvoj na tem področju tudi naprej. Pri tem velja izpostaviti čim prejšnji začetek pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, organizacijo medvladnih konferenc s Črno goro in Srbijo, učinkovito vlogo instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) in pomoč državam Zahodnega Balkana pri preskrbi s cepivi.