Emisije toplogrednih plinov bo Slovenija do leta 2050 zmanjšala za 80-90 % glede na leto 2005

Emisije toplogrednih plinov bo Slovenija do leta 2050 zmanjšala za 80-90 % glede na leto 2005, izboljšala ponore ter hkrati pospešila izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev. Za obdobje do leta 2030 sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v različnih sektorskih dokumentih.. »Podnebna strategija nakazuje jasno pot dolgoročnega razvoja Slovenije v smeri neto ničelnih emisij toplogrednih plinov, pospešenega prehoda na obnovljive vire energije, opuščanja rabe fosilnih goriv in zmanjševanja končne rabe energije. Nakazuje priložnosti, s katerimi lahko ugodno vplivamo na okolje, ohranjamo biotsko raznovrstnost, zmanjšujemo energetsko uvozno odvisnost, omogočamo nove razvojne priložnosti na skupnih energetskih trgih, obvladujemo stroške in s tem energetsko revščino, zagotavljamo zelena delovna mesta, dvigujemo konkurenčnost podjetij in zagotavljamo skladen regionalni razvoj«, je povedal minister mag. Vizjak.

Minister je še izpostavil, da »bo ključni izziv prehoda v podnebno nevtralnost financiranje in usmerjanje naložb. Pokrivanje vrzeli v financiranju se bo zagotovilo s prioritetno uporabo razpoložljivih EU sredstev, zmanjševanje emisij TGP pa bo v Sloveniji zahtevalo obsežne javne naložbe in okrepljena prizadevanja, da se zasebni kapital usmeri v podnebne in okoljske ukrepe, ob tem pa prepreči vezanost na netrajnostne prakse.«

Slovenija bo za spodbujanje podnebnih ukrepov namenjala sredstva iz lastnih javnih virov sredstev kot so:

• Sklad za podnebne spremembe;
• prispevek za energetsko učinkovitost;
• prispevek za proizvodnjo električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz OVE in
• namenska sredstva za financiranje razvoja prometne infrastrukture.

V obdobju do leta 2027 bo za spodbujanje podnebnih ukrepov namenjenih najmanj 30 % sredstev dolgoročnega proračuna EU in pobude NextGenerationEU. Slovenija bo v čim večjem obsegu izkoriščala priložnosti v okviru EU za financiranje prehoda v nizkoogljično družbo, del ukrepov pa bo mogoče spodbujati tudi v okviru sredstev EU, namenjenih razvoju digitalizacije.

Na področju podnebnih sprememb bo v ospredju revizija podnebne in energetske zakonodaje

Na področju podnebnih sprememb bo v ospredju revizija podnebne in energetske zakonodaje, tako imenovani zakonodajni sveženj »Pripravljeni na 55«, ki ga bo Komisija predstavila konec junija letos. Vključeval bo celovit nabor ukrepov (revizija EU sistema trgovanja z emisijami CO2, uredbe o delitvi bremen, standardov CO2 izpustov iz vozil, rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva)  za doseganje okrepljenega podnebnega cilja EU: vsaj 55-odstotnega neto zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Na ta način bo mogoče uravnoteženo doseči dolgoročni cilj, skladno s katerim naj do leta 2050 EU postane prva podnebno nevtralna celina. S tem je povezana tudi namera iz Evropskega zelenega dogovora, po kateri bo 37 % sredstev iz 750 milijard težkega sklada za okrevanje NextGenerationEU porabljenih za podnebne cilje iz Zelenega dogovora. Slovensko predsedstvo bo začelo z razpravo o tem zakonodajnem svežnju in poskušalo identificirati čim več odprtih vprašanj ter poiskati kompromisne odgovore nanje. Ključnega pomena tu bo tudi vzpostavitev ustreznega omogočitvenega okvira, ki bo državam članicam zagotavljal ustrezna finančna sredstva za izvedbo zelenega prehoda.

Minister je izpostavil še  zeleni dogovor, zlasti na področju podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in krožnega gospodarstva. V skladu s cilji v okviru instrumenta za obnovo in odpornost na področju zelenih investicij oziroma okolja in podnebju prijaznim ukrepom, ima zeleni dogovor osrednje mesto v procesu okrevanja, ki omogoča ustvarjanje novih delovnih mest in spodbuja inovacije na področju zelenih tehnologij in digitalizacije ter s tem h konkurenčnosti gospodarstva.  V luči okrevanja evropskega gospodarstva po COVID-19 pandemiji bomo nadaljevali s prizadevanji za zeleno okrevanje, ki bo zagotavljalo konkurenčnost gospodarstva in nova delovna mesta skladno z Evropskim zelenim dogovorom in iz njega izhajajočimi pobudami na področju krožnega gospodarstva, podnebnih sprememb in biotski raznovrstnosti.

Nenazadnje bo treba poskrbeti tudi za ohranitev konkurenčnosti gospodarstva in preprečiti tako imenovano uhajanje ogljika (carbon leakage). To bo med drugim naslovljeno z izboljšanjem podpore nizko-ogljičnim investicijam in investicijam v tehnologije zajemanja ogljika, pa tudi preko napovedanega novega mehanizma za prilagajanje ogljika na mejah. 

Na globalni ravni bo slovensko predsedstvo koordiniralo stališča ter predstavljalo ambicije EU na Konferenci pogodbenic Konvencije o spremembi podnebja, COP 26, novembra v Glasgowu. To bo prva podnebna konferenca ZN po začetku izvajanja Pariškega sporazuma v letu 2020. Posebna pozornost bo namenjena iskanju konsenza, s katerim bi bila EU lahko resnično vodilna in enotna pri pogajanjih o doseganju ciljev Pariškega sporazuma in s tem pri doprinosu k svetovni podnebni nevtralnosti. Slovensko predsedstvo Svetu EU si bo na COP26 prizadevalo za uspešno zastopanje in pogajanje v imenu EU glede krepitve ambicije na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe, kot tudi dokončanje Knjige pravil za izvajanje Pariškega sporazuma.

»Ker vemo, da so podnebne spremembe, krožno gospodarstvo in biotska raznovrstnost povezane, si bomo prizadevali za iskanje sinergij in napredka na teh pomembnih področjih. Pri vzpostavljanju krožnosti kot vodilnega načela gospodarstva si bo slovensko predsedstvo prizadevalo za čim večji napredek na nekaterih zakonodajnih dosjejih, s katerim EU uresničuje pristop življenjskega cikla za izdelke in odgovarja na izzive povečane uporabe izdelkov (baterije). V okviru krožnega gospodarstva, podnebnih sprememb in digitalizacije bo posebna pozornost namenjena trajnostnim mestom in zmanjševanju obremenjenosti okolja v mestih kot generatorjem razvoja«, je poudaril mag. Vizjak.

Minister je spregovoril tudi o  Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za obdobje 2020 – 2023, ki je bil sprejet v mesecu marcu 2020:»Trenutne okoliščine so od nas terjale ponoven pregled programa. Ugotovitev, da obstoječi program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe ne sledi več vsem izzivom, ki so pred nami, smo se na ministrstvu odločili za pripravo novega programa. Ta bo obsegal ukrepe, ki bodo podprli razvoj in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Zagotovili bomo sredstva za kritje posrednih stroškov, ki so posledica stroškov emisij toplogrednih plinov: izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, rabe odpadne toplote v procesih ter ukrepov za povečanje rabe obnovljivih virov energije v podjetjih ter sofinancirali domače in tuje začetne investicije v dejavnosti, pomembne za prehod v nizkoogljično, krožno in podnebno odporno gospodarstvo. Sredstva za obnovo železniške infrastrukture smo namenili povečanju zmogljivosti železniških povezav, večji dostopnosti javne železniške infrastrukture ter izboljšanju konkurenčnosti storitev železniškega prevoza. Načrtujemo izvedbo novih ukrepov kot so predelava odpadnega blata iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav (monosežig), izgradnja zaprtega reinjekcijskega sistema vrtin, trajnostna gradnja skoraj nič energetskih stavb – sNES, tehnološke inovacije, razvoj in demonstracija na področju nizkoogljičnosti ter digitalna preobrazba prostora in okolja – eMOP.«