Skoči do osrednje vsebine

Brez sodelovanja med državo in občinami tudi v prihodnje ne bo šlo

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je v okviru pete redne seje v letu 2021 na Predsedstvu Združenja občin Slovenije uvodoma predstavil Zakon o vodah, ki odslej zožuje pravico posegov na priobalni pas. Predstavil je cilje novela Gradbenega zakona, Zakon o urejanju prostora (ZUreP) ter Zakon o varstvu okolja 2 (ZVO2) .

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G) država iz Sklada za vode lahko sofinancira občinske projekte vodooskrbe, odkupe zasebnih vodovodov s strani občin in projekte novogradnje ali rekonstrukcije javne kanalizacije. Minister je poudaril, da je dosedanji zakon dopuščal možnost posegov širše in da nov Zakon o vodah to možnost posega na priobalni pas omeji, saj bo odslej dopuščena zgolj možnost posegov za objekte javne rabe kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno in še to zgolj pod pogojem, če to možnost najprej dovoljuje prostorsko izvedbeni akt občine. Zakon se je sprejemal po skrajšanem postopku z namenom,  da bi lahko z deli čiščenja vodotokov pričeli čim prej v letošnjem letu in s tem zagotovili večjo poplavno varnost in varnost ljudi.

ZUreP in Zakon o graditvi objektov sta povezana, saj se »uvaja projektni pristop. Občine so pri tem poklicane, da pravočasno pripravijo projekte.« Z ZVO2 se uvaja pristop »proizvajalčeve razširjene odgovornosti« (PRO), ki bo »občane razbremenila za finančno obremenitev odvoza in zbiranja odpadkov. To finančno breme bo doslej nosil proizvajalec, ki daje embalažo na trg.« To rešitev so župani podprli in izrazili zadovoljstvo, da bodo končni uporabniki, gospodinjstva, prihranili. Minister je spomnil, da je bila sprejeta tudi uredba o oddani embalaži, s katero bo »dokončno odpravljena vrzel, katere posledica je bilo kopičenje odpadkov.«

Župani so pozvali k zagotovitvi dodatnih sredstev za gradnjo malih čistilnih naprav in opisali problematiko urejanja parcelnih mej ter na dolgotrajne ter drage postopke urejanja kategorizacije cest in s tem povezane razlastitve, ki so sicer v pristojnosti občin, a jih te dolgo niso reševale. Med temami pogovora pa so bile tudi sežigalnice odpadkov. Minister je pojasnil, da bodo v prihodnje na voljo finančna sredstva iz Podnebnega sklada, Sklada za vode, RRF in NOO ter sredstva iz sedanje finančne perspektive. Za koriščenje le-teh bodo predpogoj pripravljeni projekti občin.

Za urejanje težav na področju odpadkov in odpadnih vod je minister povedal, da bo država sofinancirala te investicije v višini 50%, za samo izvedbo pa bodo zadolžene občine. Pomembno je, da imajo občine te projekte narejene »na zalogo«, saj bo ministrstvo pripravilo javni razpis, ki bo odprt do porabe sredstev. Prav tako je pomembno, da se bodo občinam upoštevali vsi stroški, pogoj pa pridobitev sredstev pa bo pridobljeno gradbeno dovoljenje.

Precej aktualna tema so tudi sežigalnice odpadkov. Podpredsednik ZOS Uroš Brežan je v zvezi s tem predstavil problem sežigalnice v Anhovem. Gre za področje, ki izdatno bremeni okolje, zato je podal pobudo, da se to območje vključi v Sklad za pravičen razvoj. Minister je povedal, da je v okviru Podnebnega sklada, več kot 100 mio evrov prilivov letno, kar bi se lahko namenjalo tudi konkretnih projektom gospodarstva v smeri razogljičenja.

 Minister je napovedal tudi načrtovano digitalno preobrazba prostora in okolja – eMOP. Ta bo, poleg obstoječih prostorskih podatkov, zagotovil še okoljske ter vodne podatkovne strokovne podlage preko uradnega državnega prostorsko informacijskega sistema, kar bo pospešilo ter olajšalo načrtovanje ter izvedbo posegov v prostor. Člani predsedstva ZOS so se ministru in ekipi zahvalili za operativnost in aktivno sodelovanje do sedaj ter tudi za pripravljenost aktivnega sodelovanja in rednih koordinacij v prihodnje.