Skoči do osrednje vsebine

Skupno mnenje 18. zunanjih ministrov o boju proti nekaznovanosti za zločine v Siriji

  • Ministrstvo za zunanje zadeve
Pred desetimi leti se je več milijonov Sircev zgrnilo na ulice Dare, Alepa in Damaska ter pozvalo k demokraciji in spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin. Zaradi nasilnega odziva režima je v zadnjem desetletju prišlo do najhujših zločinov in kriminalnih dejanj ter največje humanitarne krize po drugi svetovni vojni, z več kot 400.000 smrtnimi žrtvami in nešteto kršitvami človekovih pravic.

Več kot polovica Sircev je morala zapustiti svoje domove in več kot šest milijonov jih je zbežalo iz države, da bi se umaknili pred grozodejstvi režima. Na deset tisoče jih je izginilo brez sledu, njihove družine pa ne vedo, niti kje so niti kaj se jim je zgodilo.

Sirski režim je proti svojemu ljudstvu večkrat uporabil kemično orožje, kar sta nedvoumno potrdila Organizacija združenih narodov (OZN) in Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW). Režim dosledno zavrača zahteve mednarodnih preiskovalnih skupin po pojasnilih, toda med nami so preživeli, ki lahko pričajo tem, kar so videli in prestali.

Ob grozodejstvih v Siriji, za katera so najbolj odgovorni sirski režim in njegovi zunanji podporniki, ne bomo molčali. Veliko zločinov, tudi tistih Daeša in drugih oboroženih skupin, lahko štejemo med vojne zločine in zločine proti človeštvu. Skupaj se moramo boriti proti nekaznovanosti in si prizadevati, da storilci odgovarjajo za zločine, ne glede na to, kdo so.

Žrtvam je treba zagotoviti pravično obravnavo. Zaradi resnosti kaznivih dejanj v Siriji še naprej pozivamo, da se Mednarodnemu kazenskemu sodišču dovolita preiskava domnevnih zločinov in pregon storilcev. Zaradi tistih, ki na razne načine poskušajo preprečiti, da bi Varnostni svet OZN primer predal sodišču, se trudimo dokumentirati dejstva, dokler pristojni ne preiščejo teh dejanj. Zato smo podprli vzpostavitev nepristranskega in neodvisnega mednarodnega organa, ki bo zbiral in ohranjal dokaze za prihodnje postopke. Taka prizadevanja so nujna. Podpiramo tudi delo neodvisne mednarodne preiskovalne komisije, ki bo dokumentirala kršitve človekovih pravic v sirskem konfliktu.

Ključno je, da se kršitve, ki so bile natančno dokumentirane, takoj končajo. Kot dokazuje nedavna zahteva Nizozemske, da Sirija prevzame odgovornost zaradi kršenja konvencije OZN proti mučenju, smo odločeni uveljaviti vse mednarodne standarde za zaščito pravic Sircev. Tu imajo pomembno vlogo nacionalna sodišča, med katerimi so nekatera že sprožila sodne postopke. Več držav članic je že začelo sodni pregon in izdalo pravnomočne sodbe proti storilcem. Sodišča na Švedskem so že leta 2016 sprožila pregon hudih kaznivih dejanj v Siriji. Februarja 2021 je sodišče v Koblenzu v Nemčiji izreklo zgodovinsko prvo sodbo zaradi sodelovanja pri zločinih proti človeštvu proti nekdanjemu članu sirske obveščevalne službe. Sodni postopki potekajo tudi v Franciji. Nedavno je bila v Parizu vložena tožba zaradi kemičnih napadov sirskega režima na prebivalce Sirije.

Evropska unija je sprejela usmerjene sankcije proti posameznikom in subjektom, ki so blizu režimu in so pomagali pri zatiranju sirskega ljudstva. Odločno zavračamo trditve režima, da je trpljenje ljudi v Siriji posledica teh sankcij. Gospodarsko krizo, ki je prizadela Sirce, je povzročil režim sam z neprikritim zanemarjanjem in slabim upravljanjem gospodarstva.

Poiskati je treba tudi rešitve za tragedijo pripornikov in več kot 100.000 izginulih. Združeni narodi si morajo prizadevati, da pride do konkretnega odziva, predvsem na strani sirskega režima.

Boj proti nekaznovanosti ni le načelno vprašanje, ampak je moralna in politična obveza ter vprašanje varnosti celotne mednarodne skupnosti. Kakršnakoli uporaba kemičnega orožja je grožnja za mednarodni mir in varnost. Na kemične napade smo se odzvali z mobilizacijo vseh pristojnih ustanov na področju varovanja standardov o prepovedi uporabe kemičnega orožja. Skupine OPCW so izvedle več neodvisnih preiskav. Za dokončanje tega obsežnega dela smo oblikovali mednarodno partnerstvo proti nekaznovanosti uporabe kemičnega orožja, ki združuje 40 držav in Evropsko unijo. Pobuda bo omogočila obsodbo tistih, ki sodelujejo pri razvoju ali uporabi kemičnega orožja. Ne bomo odnehali, dokler ne bodo vsi kaznovani za svoje zločine.

Boj proti nekaznovanosti je tudi pogoj za vzpostavitev trajnega miru v Siriji. Vse do popolne in resnične odprave kršitev in zlorab človekovih pravic se prebivalci Sirije ne bodo mogli zazreti v svetlejšo prihodnost. Dokler storilci ne bodo odgovarjali za storjene zločine, Sirija ne bo pomirjena z lastno preteklostjo.

Z navdušenjem spremljamo junaška prizadevanja zagovornikov človekovih pravic, osebja nevladnih organizacij in civilne družbe, ki tvegajo življenje, da bi razkrili resnico o zločinih v Siriji. Ko je le mogoče, jim nudimo zaščito, naši pravni sistemi pa si dejavno prizadevajo za pregon odgovornih za huda kazniva dejanja.

Desetletje grozodejstev ne sme ostati prikrito. Za gradnjo mirne in stabilne Sirije, ki bo temeljila na verodostojni in življenjski politični rešitvi v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN 2254, moramo najprej zagotoviti pravično obravnavo žrtev.

Naše države so zavezane, da bodo zagotovile, da vojni zločinci in mučitelji ne bodo ostali nekaznovani. Njihovi zločini ne bodo nikoli premagali velike želje sirskega ljudstva po dostojanstvu in pravici.

Ministri, sopodpisniki dokumenta:

  1. Jean-Yves Le Drian, zunanji minister Republike Francije
  2. Heiko Maas, zunanji minister Zvezne republike Nemčije
  3. Luigi Di Maio, minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Republike Italije
  4. Stef Blok, zunanji minister Kraljevine Nizozemske
  5. Jeppe Kofod, zunanji minister Kraljevine Danske
  6. Ann Linde, zunanja ministrica Kraljevine Švedske
  7. Pekka Haavisto, zunanji minister Republike Finske
  8. Sophie Wilmès, ministrica za zunanje, evropske zadeve in zunanjo trgovino Kraljevine Belgije
  9. Simon Coveney, minister za zunanje zadeve in obrambo Republike Irske
  10. Gabrielius Landsbergis, minister za zunanje zadeve Republike Litve
  11. Edgars Rinkēvičs, zunanji minister Republike Latvije
  12. Jean Asselborn, minister za zunanje in evropske zadeve Velikega vojvodstva Luksemburg
  13. Zbigniew Rau, zunanji minister Republike Poljske
  14. Anže Logar, zunanji minister Republike Slovenije
  15. Ekaterina Zaharieva, zunanja ministrica Republike Bolgarije
  16. Alexander Schallenberg, minister za evropske in mednarodne zadeve Republike Avstrije
  17. Evarist Bartolo, minister za zunanje in evropske zadeve Republike Malte
  18. Augusto Santos Silva, minister za zunanje zadeve Republike Portugalske