Skoči do osrednje vsebine

Državna sekretarka Kirbiš Rojs o procesu priprave načrta za okrevanje: »Delo je težko, a verjamem, da ga bomo uspešno pripeljali do konca«

  • Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs se je danes na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na Brdu pri Kranju udeležila konference o osnutku nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

Uvodoma je predsednik Pahor v imenu Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pozdravil navzoče in se jim zahvalil za udeležbo. Sodelujoče je povabil, da predstavijo svoje poglede na osnutek načrta, ki ga mora Slovenija predložiti Evropski komisiji do konca aprila letos.

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs je povedala, da nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) nastaja od avgusta lani: »Časa za pripravo je izredno malo. Ko smo pristopili k pripravi dokumenta, dejansko nismo imeli na razpolago strategije, dolgoročne vizije razvoja Slovenije, ki bi jo lahko uporabili kot podlago«. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je ob koncu preteklega leta opravila pogovore na daljavo z več kot 2000 deležniki. "Nikomur nismo zapirali vrat," je poudarila državna sekretarka.

Zavrnila je očitke, da se je dokument pripravljal od spodaj navzgor in da se je nabiralo želje lokalnih skupnosti. »To ne drži. Kombinirali smo oba pristopa. Skladno z evropsko uredbo moramo skoraj 60 odstotkov sredstev usmeriti v zelene in digitalne cilje, preostanek sredstev lahko porazdelimo v tiste prioritete, za katere se odločimo. Nabrali smo predloge resorjev in drugih deležnikov, da smo videli, kako ta delež sredstev razporediti po vsebinah," je povedala. Projekti lokalnih skupnosti niso uvrščeni v načrt, ampak bodo zanje pripravljeni razpisi z jasnimi merili.

Sredstva v okviru NOO bodo usmerjena v štiri ključna področja, in sicer zdravstvo in socialna varnost; zeleni prehod; digitalna preobrazba; pametna, trajnostna in vključujoča rast. »Osredotočiti se moramo na projekte, ki so izvedljivi do konca leta 2026, ko se program zaključi,« je pojasnila.

Koordinativna skupina NOO usklajuje s 25 direktorati Evropske komisije, ki vsebine natančno analizirajo. »V okviru stalnih usklajevanj z Evropsko komisijo je bil dokument nadgrajen. Nekateri sprva predvideni projekti niso več v njem, saj ne ustrezajo predvidenim merilom,« je pojasnila.

Glede finančnih vprašanj je državna sekretarka dejala, da bo država sprva merila na 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in eno milijardo posojil.

Kot je pojasnila, je dokument celovit in narejen skladno z navodili Evropske komisije. Zavrnila je kritike, da je načrt predolg, in zagotovila, da bo za javnost pripravljen povzetek na okoli 20 straneh z jasno vidnimi prioritetami in ukrepi. »Delo je težko, a verjamem, da ga bomo uspešno pripeljali do konca,« je zaključila državna sekretarka.

Na konferenci je sodelovalo štirinajst uglednih znanstvenikov, strokovnjakov, predstavnikov gospodarstva in nevladnih organizacij. Konference sta se udeležila tudi minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak in državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.