Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 66. redne seje vlade s področja MOP

Vlada je na 66. redni seji obravnavala sedem točk s področja Ministrstva za okolje in prostor (MOP).

Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisij toplogrednih plinov goriv

Vlada je izdala Uredbo o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov goriv, ki nadomešča Uredbo o trajnostnih merilih za biogoriva in emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu. V novo uredbo se prenašajo zahteve direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. V sprejeti uredbi je določen cilj zmanjšanja emisije toplogrednih plinov za goriva, ki se uporabljajo v prometu za leto 2021 in prihodnja leta, in sicer v višini 6 %. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov se bo dosegalo s primešanimi biogorivi in uporabo elektrike za pogon cestnih vozil. Nabor biogoriv, ki se z izpolnjevanjem trajnostnih meril upoštevajo pri cilju zmanjšanja emisije toplogrednih plinov v prometu, se dopolnjuje z recikliranim ogljičnim gorivom (proizvedeno iz tekočih ali trdnih odpadkov neobnovljivega izvora) in gorivom nebiološkega izvora (na primer stisnjen vodik v gorivni celici, pridobljen z elektrolizo, ki jo v celoti poganjajo nebiološki obnovljivi viri energije, kot so vodna, sončna ali vetrna energija). Trajnostna merila za biogoriva se določajo tudi za biogoriva, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje v obratih, s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, večjo od 20 megavatov  (MW) v primeru trdnih biomasnih goriv oziroma 2 MW v primeru plinastih biomasnih goriv. Uporabo biogoriv za proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje bo natančneje določala zakonodaja, ki jo pripravlja Ministrstvo za infrastrukturo.

Koncesija za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča v Čateških Toplicah

Vlada je izdala Uredbo o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine V-18/18 za ogrevanje in potrebe kopališča v Čateških Toplicah. Uredba ureja predmet, obseg in območje koncesije, pogoje za pridobitev koncesije, obveznosti koncesionarja glede izvajanja koncesije, plačilo za koncesijo, vsebino koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem, in nadzor nad izvajanjem koncesije. Obseg vodne pravice, izražen kot največja dovoljena letna količina rabe termalne vode iz vrtine V-18/18, je 400.000 m3/leto.

Načrt vlaganj občin Postojna in Pivka v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena

Vlada je potrdila Načrt vlaganj občine Postojna v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2021 in Načrt vlaganj občine Pivka v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2021. Na podlagi potrjenih načrtov sta občini upravičeni do deleža koncesijske dajatve za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem, ki pripada državi, in sicer v višini, ki je določena z Uredbo o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski in Predjamski jamski sistem. Občina Postojna  nadaljuje projekt Urejanje komunalne infrastrukture v Hraščah. Z navedenim projektom se z ločenim kanalizacijskim omrežjem opremlja aglomeracija 1477 Hrašče, katere skupna obremenitev je 711  populacijskih enot (PE). Hkrati se obnavlja in dograjuje tudi vodovodno omrežje ter sanacija cest. Trenutno je delež priključenosti na javno kanalizacijo in ČN v aglomeraciji 0, saj v aglomeraciji ni javne kanalizacije. Za leto 2021 je predvideno priključevanje na zgrajeno omrežje. Po izvedeni investiciji bo tako 398 PE na novo priključenih na javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem.  Obremenitev aglomeracije se bo čistila na centralni čistilni napravi Postojna. Opremljanje aglomeracije je načrtovano v rokih, kot so predpisani v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Občina Pivka načrtuje nadaljevanje projekta Obnova in dogradnja vodovodnega sistema za Postojno in Pivko. V Skladu z operativnim programom oskrbe s pitno vodo se bo zagotovila ustrezna infrastruktura za oskrbo s pitno vodo in zmanjšanje vodnih izgub na velikih sistemih. Občina načrtuje tudi tri projekte s področja izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. S projektom Izgradnja kanalizacije v aglomeraciji Pivka se načrtuje izgradnja fekalne kanalizacije v aglomeraciji 1257 - Pivka, s priklopom na že zgrajeno kanalizacijo aglomeracije 1258 - Pivka. S projektom Izgradnja kanalizacije v aglomeraciji Klenik je predvidena izgradnja fekalne kanalizacije 1254 - Klenik, ki se priključuje na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje aglomeracije 1258 - Pivka ter nadalje na že zgrajeno čistilno napravo Pivka. S projektom Izgradnja kanalizacije v aglomeraciji 1262 Trnje, je predvidena izgradnja fekalne kanalizacije v aglomeraciji Trnje, ki se priključuje na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje aglomeracije 1258 - Pivka ter nadalje na že zgrajeno čistilno napravo Pivka. Opremljanje vseh treh aglomeracij, kjer bodo potekali projekti za odvajanje komunalne odpadne vode (1258 – Pivka, 1254 - Klenik, in 1262 Trnje) in ima vsaka od navedenih aglomeracij skupno obremenitev, manjšo od 500 PE, je načrtovano v rokih, kot so predpisani v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. S projektom Izgradnja kanalizacije v Slovenski vasi se bo sočasno z izvedbo vodovoda Selce-Slovenska vas, izvedlo tlačni vod fekalne kanalizacije za Slovensko vas kot končna faza, ki se priključuje na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje aglomeracije 1258 Pivka ter nadalje na že zgrajeno čistilno napravo Pivka. S projektom Hidravlična izboljšava vodovoda Kal, Ravne, Šmihel in Mala Pristava se bo zagotovila nemotena oskrba s pitno vodo, saj je bilo ugotovljeno, da prihaja do velikih izgub na omrežju zaradi puščanja. V letu 2021 je predvideno, da se za omenjene posege izdelata študija in projektna dokumentacija, izgradnja pa je načrtovana v letih 2022 in 2023.

Medresorska delovna skupina za pripravo predloga novega Zakona o gospodarskih javnih službah

Vlada je sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za pripravo predloga novega Zakona o gospodarskih javnih službah. Za pripravo predloga zakona, ki bo na novo urejal področje gospodarskih javnih služb v Republiki Sloveniji se ustanovi medresorska delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstev, pristojnih za okolje, pravosodje (predvsem za področje vzpostavitve stvarnih pravic na omrežjih gospodarske javne infrastrukture), javno upravo, finance, gospodarstvo in infrastrukturo (predvsem za področje cestne in železniške infrastrukture, letalstva in energetike) ter predstavnika Službe Vlade RS za zakonodajo. Vodja medresorske delovne skupine dr. Metka Gorišek, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), njen namestnik pa je Bojan Dejak, generalni direktor Direktorata za vode in investicije na MOP.

Imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje na MOP

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Iztoka Slatinška za vršilca dolžnosti  generalnega direktorja Direktorata za okolje v Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), in sicer od 1. 4. 2021 do imenovanja novega generalnega direktorja Direktorata za okolje na MOP. Iztok Slatinšek, univ. dipl. inž. geodezije,  je nazadnje opravljal dolžnosti generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Vlada soglaša s predlogi amandmajev k Stanovanjskemu zakonu

Vlada soglaša s predlogi amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (EPA 1621-VIII). S predlaganimi amandmaji se v večjem delu upoštevajo predlogi in pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki so pretežno nomotehnične narave. Vsebinsko je  dodan stavek v 112 a členu, kjer je dodano, da mora lastnik pred odpovedjo najemne pogodbe  pisno opomniti najemnika o kršitvi najemne pogodbe v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 103. člena tega zakona. Namen take ureditve je, da se najemnika pravočasno seznani z možnostjo odpovedi pogodbe in načinom odprave odpovednega razloga, da lahko najemnik z ustreznim ravnanjem pogodbo ohrani v veljavi in tako prepreči neugodne posledice. Enako se ureja varstvo najemnika tudi v postopku odpovedi najemne pogodbe preko naloga za izpraznitev stanovanja v primeru neplačila najemnine ali stroškov.

 

Preprečili bomo dodatna tveganja za onesnaženje pitne vode

Vlada soglaša s predlogom amandmaja k dopolnjenemu Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G) – skrajšani postopek (EPA 1634-VIII). Amandma je predlagalo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP).  MOP je predlagal črtanje 4. člena novele, in sicer zato, da preprečimo dodatna tveganja za onesnaženje pitne vode. Vlada soglaša, da se 4. člen novele izvzame iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki je v obravnavi v Državnem zboru RS. Gre za 69. člen Zakona o vodah, s katerim bi bilo pod določenimi strogimi pogoji izjemoma možno graditi objekte in naprave na vodovarstvenem območju. Gre za objekte in naprave, ki so namenjeni proizvodnji, v katere so vključene nevarne snovi in za katere je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov. Da ne bi prišlo, do možnosti gradnje objektov in naprav, ki bi potencialno lahko ogrozili vodne vire, so bile v 4. členu ZV-1G še dodatne varovalke, in sicer bi morala biti takšna gradnja dopuščena v podzakonskem aktu, ki opredeljuje vodovarstveno območje in takšna gradnja ne bi imela bistvenega vpliva na zdravstveno ustreznost voda. Glede na številna opozorila strokovnih organizacij in posameznikov, da takšna izjema potencialno dodatno ogroža vodne vire, podpisniki tega amandmaja predlagajo črtanje izjeme, s čimer vlada soglaša.