Več sredstev za boljše upravljanje z vodami in prilagajanje na podnebne spremembe

V obdobju 2021-2027 namerava MOP za upravljanje z vodami iz sredstev kohezijskega sklada, sredstev Načrta za okrevanje in odpornost ter iz Sklada za vode letno nameniti dvakrat več sredstev kot doslej, pri čemer namenja tudi večjo pozornost zmanjševanju poplavne ogroženosti v vseh porečjih v Sloveniji.

»Preko Sklada za vode in integralnih sredstev za vode želimo nameniti najmanj 20 milijonov letno za izvajanje Javne gospodarske službe za upravljanje z vodami. Osnovni namen Zakona o vodah, ki je trenutno v postopku, je povečanje sredstev za ravnanje z vodami, tako da za to področje namenjamo tudi sredstva Sklada za vode. To je bil tudi osnovni razlog, zakaj smo v obravnavo po skrajšanem postopku vložili novelo zakona o vodah,« je ob obisku zadrževalnika poudaril minister Vizjak.  

Ob tem bo na voljo tudi 10 milijonov evrov sredstev Podnebnega sklada za odpravo posledic neurij na vodotokih. Sredstva bodo namenjena predvsem sanaciji erozij zaradi poplav ali visokovodnih dogodkov, ki so v Sloveniji zaradi posledic podnebnih sprememb žal vse pogostejši.

»Preko načrta za okrevanje in odpornost, ki smo ga prejšnji teden oddali Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, predvidevamo do leta 2026 za protipoplavne zaščite po vsej Sloveniji nameniti še dodatnih 255 milijonov evrov nepovratnih in povratnih sredstev.«

»Temu bomo dodali še 100 milijonov evrov v naslednji finančni perspektivi za urejanje poplavne varnosti treh ključnih vodotokov oziroma porečij Vipave, Savinje in Ljubljanice. Gre za nekajkrat več sredstev za upravljanje voda kot je bilo namenjeno doslej. Želimo, da poskrbimo za ljudi in premoženje in se zavarujemo pred podnebnimi spremembami.«

Ukrepi v sodelovanju z občinami in lokalnim okoljem

Pri tem je zelo pomembno sodelovanje med državo in občinami, saj skupno upravljanje ukrepov pomeni optimizacijo rešitev in boljšo prilagojenost lokalnemu okolju. Prav gradnja dolgo pričakovanega zadrževalnika vode Veliki potok, ki si ga je ob svetovnem dnevu voda ogledal minister, je vzorčen primer takega sodelovanja.

S projektom se bo izboljšala poplavna varnost Grosupeljsko-Radenskega polja, še posebej poseljenega dela Grosuplja ob Grosupeljščici med avtocesto in železniško progo. Zadrževalnik Veliki potok je predviden kot prva faza izvedbe ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti Grosuplja, sledi še ureditev potoka Grosupeljščice kot druge faze projekta, s čemer bo poplavna ureditev Grosuplja v celoti urejena.

Na prvem mestu skrb za čisto vodo in varovanje okolja

Minister je ob tem zavrnil nekatere trditve v povezavi z Zakonom o vodah: »Na MOP ne bomo nikakor, pod nobenih pogojem dovolili nevarnih industrijskih objektov na vodovarstvenem območju.«

Z vodo je treba skrbno ravnati v vseh delih vodnega kroga: od črpanja sladke vode, njene predhodne obdelave, oskrbovanja, uporabe, zbiranja in nadaljnje obdelave do uporabe prečiščene vode in njenega izpusta v okolje, ponovnega črpanja in začetka novega vodnega kroga.

Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo na 22. marec, je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) leta 1993 razglasila, da bi opozorila svetovno javnost na pomen vodnih virov in na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi. Letošnja nosilna tema svetovnega dneva voda je namenjena ozaveščanju o globalni vodni krizi in pomanjkanju čiste vode ter zavedanju, kaj nam voda pomeni, kako je pomembna za vsakega posameznika in lokalno okolje.