Skoči do osrednje vsebine

Svetovni dan voda 2021: Cenimo vodo

Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo vsako leto 22. marca, je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) leta 1993 razglasila, da bi opozorila svetovno javnost na pomen vodnih virov in na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi.

Voda | Avtor Spletna stran Pixabay

Letošnja nosilna tema svetovnega dneva voda je namenjena ozaveščanju o globalni vodni krizi in pomanjkanju čiste vode ter zavedanju, kaj nam voda pomeni, kako je pomembna za vsakega posameznika in lokalno okolje.

Ukrepi na področju voda

Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pa povečujemo investicijsko aktivnost na področju voda. V obdobju 2021-2027 bomo iz sredstev kohezijskega sklada, sredstev Načrta za okrevanje in odpornost ter iz Sklada za vode, letno nameniti dvakrat več sredstev za ta namen. Te ukrepe izvajamo skupaj z občinami, ker na tak način pridemo do optimalnih in vzdržnih rešitev prilagojenim lokalnemu okolju.

Trajnostni razvojni cilj je »do leta 2030 izboljšati kakovost vode z zmanjšanjem onesnaževanja, preprečevanjem odmetavanja odpadkov ter omejitvijo izpustov nevarnih kemikalij in drugih snovi, prepolovitvijo deleža neprečiščenih odpadnih voda ter precejšnjim povečanjem recikliranja in varne ponovne uporabe na svetovni ravni«. Napredek pri doseganju tega cilja bo med drugim pomagal uresničevati tudi cilje trajnostnega razvoja na drugih  področjih. Izkoriščanje odpadnih voda ponuja zelo veliko priložnosti. Varno gospodarjenje z odpadnimi vodami zagotovi cenovno dostopen in trajnostni vir vode, energije, hranil ter drugih znova uporabnih snovi. Koristi za zdravje ljudi, gospodarski razvoj in okoljsko trajnost odtehtajo stroške gospodarjenja z odpadnimi vodami, ki daje nove poslovne priložnosti in ustvarja več zelenih delovnih mest.

Z vodo je treba skrbno ravnati v vseh delih vodnega kroga: od črpanja sladke vode, njene predhodne obdelave, oskrbovanja, uporabe, zbiranja in nadaljnje obdelave do uporabe prečiščene vode in njenega izpusta v okolje, ponovnega črpanja in začetka novega vodnega kroga.

Ustavna pravica do pitne vode

Skladno z Ustavo Republike Slovenije ima vsakdo pravico do pitne vode, poleg tega so vodni viri javno dobro in služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev.  Tako oskrba prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja pomeni izpolnitev ustavne pravice do pitne vode. Minister Vizjak ob tem poudarja, da »prehajamo od obljub k dejanjem in da se bodo v okviru državnega prostorskega načrta (DPN) poleg obdelave variant tega vodnega vira obdelali tudi drugi vidiki, tako ekonomika kot tudi vplivi na okolje.« Najpomembnejše pa je, da bodo ustavne pravice do pitne vode  končno deležni tudi na slovenski Obali.

Skrb za čisto pitno vodo

Slovenija je razmeroma bogata z vodnimi viri in se po količini uvršča med z vodo razmeroma bogate držav. Slovensko ozemlje pripada z 81 % vodozbirnemu območju Črnega morja in z 19 % vodozbirnemu območju Jadranskega morja. V katastru voda je zabeleženih 7000 izvirov. V alpskem svetu jih je dovolj, na krasu pa je le nekaj izdatnejših izvirov. Za oskrbo s pitno vodo se uporabljajo predvsem podzemne vode, pri čemer je precejšnja poraba vode iz izvirov. 

Za izboljšanje upravljanja z vodami namenjamo več sredstev in s tem povečujemo poplavno varnost

Ministrstvo za okolje in prostor je izboljšalo upravljanje z vodami, saj namenja kar dvakrat več finančnih sredstev za redno vzdrževanje vodotokov, pri čemer namenja tudi večjo pozornost zmanjševanju poplavne ogroženosti v vseh porečjih v Sloveniji.

Veliko pozornosti namenjamo protipoplavni ureditvi porečja Gradaščice, kar pomeni zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova – Polhov Gradec. Dela pa obsegajo ureditev nasipov, protipoplavnih zidov, brežin, strug, vgrajene krilne pragove, ki z ostalo ureditvijo omogočajo tvorbo tolmunov in skrivališč za ribe. Ko bo projekt zaključen v celoti, bo pred poplavami reševal 3108 stavb in 17.784 prebivalcev. Vrednost celotnega projekta pa znaša 67,7 milijonov evrov.

Direkcija Republike Slovenije za vode je v okviru svojih pristojnosti izvajal obvezno državno gospodarsko javno službo na področju urejanja voda. V letu 2020 je bilo realiziranih 16,3 milijonov evrov. V letu 2021 se namenja za to področje že 25 milijonov evrov. Ravno tako je MOP izvedel dodatna dela na področju urejanja voda na podlagi določil iz koncesijske pogodbe. V letu 2020 je bilo v ta namen realiziranih več kot 9,2 milijonov evrov, v letu 2021 pa 10 milijonov evrov investicijam za dodatna dela na področju urejanja voda.

Sanacije po neurjih in poplavah

MOP je izvedel številne sanacijske programe po neurjih in poplavah. V letu  2020 je bilo za izvedbo nujnih ukrepov na objektih poškodovane vodne infrastrukture po poplavah namenjeno 3 milijonov evrov, v letu 2021 je za odpravo posledic na poškodovanih objektih načrtovanih 12,4 milijonov evrov.

Protipoplavne ureditve

Za protipoplavne ureditve, s katerimi uresničujemo koalicijsko zavezo, da bomo nadaljevali z izvajanjem protipoplavnih ukrepov,  smo z namenom večje varnosti ljudi namenili več kot 102 mio evrov (med drugim za protipoplavno ureditev porečja Selške Sore; zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Železnikov in porečje Gradaščice).