Skoči do osrednje vsebine

Ob 1. obletnici vlade: ukrepi MOP sledijo skrbi za ohranitev okolja in spodbujanju razvoja

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je sistemske rešitve prvega leta izpeljalo skladno s poslanstvom skrbi za varovanje okolja v ravnotežju s spodbujanjem razvoja in koalicijskimi zavezami.

Zmanjšanje postopkov na agenciji za okolje

Z namenom hitrejšega razvoja, kar je še posebej pomembno za okrevanje zaradi epidemije, je MOP s prenovo zakonodaje začrtal zmanjšanje birokratskih ovir oziroma administrativnih bremen pri načrtovanju posegov v prostor ter pri gradnji. Situacija na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) je v primerjavi z letom 2019 boljša, kar je predvsem posledica uveljavitve spremembe uredbe o presoji vplivov na okolje (PVO), s katero se je zmanjšal mesečni pripad zahtev za začetek predhodnega postopka (v letu 2019 je bilo prejeto 556 zahtev oziroma 46,3 vloge/mesec). Prav tako se je zmanjšalo število nerešenih zahtev in zaostankov na račun izdaje sklepov o ustavitvi oziroma zavržbi za posege, za katere glede na spremenjeno PVO uredbo, izvedba predhodnega postopka več ni bila potrebna. Tako se je na ARSO število zadev zmanjšalo za 50 % (iz 304 na 152), število nerešenih zadev pa je padlo za 26 % (iz 181 na 134), število zaostankov pa za 23 % (iz 90 na 71, avgust-september).  

S ciljem administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja prenavljamo gradbeno in prostorsko zakonodajo

Ob upoštevanju okoljskih standardov je MOP sprejel interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij ter pripravil prenovo gradbene in prostorske zakonodaje. Gre za investicije, ki so ključne za zagon gospodarstva po prenehanju epidemije, interventni zakon pa daje osnovo, da se bodo investicije hitreje realizirale. S tem je omogočena koordinirana in pospešena obravnava administrativnih postopkov in pridobivanja dokumentacije. Cilj zakona je, da se s koordinacijo postopkov pridobivanja mnenj, soglasij, dovoljenj in odločitev na podlagi področnih predpisov ter ustvarjanja pogojev za odpravo ovir in učinkovito izvedbo pomembnih investicij pospeši njihova izvedba.
Izboljšave z novim Gradbenim zakonom segajo na področje pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni v skladu z ZUP-om ter njihova obravnava prek državnega oblaka e-prostor ter e-graditev, s tem je omogočeno tudi, da Upravna enota ne preverja vsebinske skladnosti s prostorskim aktom, saj bodo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja občine izdajale en dokument kateri združuje vsebino Lokacijske informacije ter potrdila o namenski rabi. Zakon ponovno omogoča možnost, da investitor na lastno odgovornost lahko začne z gradnjo tudi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kadar gre za objekte, ki niso objekti z vplivi na okolje, tudi podjetniki bodo lahko začasno - do tri leta postavili na svojem dvorišču skladišča poleg obstoječih objektov, ter po potrebi vzporedno pridobivali gradbeno dovoljenje za tak objekt. Odmera komunalnega prispevka pa se bo izvedla po pridobitvi gradbenega dovoljenja - pred začetkom gradnje (ta določba se ne uporablja takoj, ampak po vzpostavitvi elektronskega poslovanja). Inšpekcijski nadzor nad nezahtevnimi objekti bodo lahko izvajale tudi občinske inšpekcije. Z novostmi MOP sledi tudi načelom trajnostnega in krožnega gospodarstva, saj ponuja pod določenimi pogoji, možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so bili že v uporabi, ravno tako omogoča pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše na lažji in cenejši način. Za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1998 z gradbenim dovoljenjem, a brez uporabnega dovoljenja, omogoča pridobivanje samo uporabnega dovoljenja. Ohranjajo ter deloma dopolnjujejo se določbe, ki se nanašajo na legalizacijo in sicer tako, da se omogoči legalizacija tudi za dele objekta, hkrati je jasno določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje. Za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1. 1. 2005 se omogoča lažje pridobivanje dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Vzpostavlja se tudi pravna fikcija izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene v skladu z gradbenim dovoljenjem pred 1. 6. 2018 in so ustrezno evidentirane. Za primere, ko je treba zaradi naravne in druge nesreče (npr. požara) poškodovan objekt čim prej sanirati, pa se uvaja možnost vzpostavitve v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje. V primeru velikega pripada zadev na posamezno Upravno enoto je možnost izvedbe prerazporeditve na drugo upravno enoto, vzpostavlja se tudi dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki (eGraditev).

Za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo bomo namenili več sredstev

Za oskrbo prebivalstva s pitno vodo se v letu 2021 iz sredstev programa Sklada za vode namenja skladno z Zakonom o vodah 0,9 mio evrov sredstev, medtem ko se trend naraščanja sredstev kaže že od leta 2022 naprej, in sicer je v letu 2022 za to namenjenih že več kot 6,7 mio evrov sredstev.

Več sredstev za varnost ljudi: sanacija plazov

Za varnost ljudi je MOP poskrbel tudi s hitrejšo sanacijo aktualnih plazov. Namen je z več finančnimi vložki hitreje sanirati nastalo škodo kot posledico podnebnih sprememb. Tako je sanacijam namenjenih 23 milijonov evrov, za program nujnih ukrepov na 32. lokacijah plazov srednjega in malega obsega pa 7,8 milijona evrov. Na MOP je zato oblikovana posebna proračunska postavka »Sanacija plazov srednjega in malega obsega«. Za odpravo posledic  plazov, ki nastajajo ob naravnih nesrečah večjega obsega  in velikih plazov so načrtovana sredstva v višini letos skupaj kar 15,2 milijona evrov.

Zagotavljanje novih vodnih virov in sanacije po neurjih in poplavah

Zelo pomembna je podpora gradnji sistemov odvajanja odpadnih voda s čistilnimi napravami in zagotavljanje novih vodnih virov tam, kjer je vodooskrba problematična. Končno bodo ustavne pravice do pitne vode deležni tudi na slovenski Obali.

MOP je izvedel številne sanacijske programe po neurjih in poplavah. V letu  2020 je bilo za izvedbo nujnih ukrepov na objektih poškodovane vodne infrastrukture po poplavah namenjeno 3 milijone evrov, v letu 2021 je za odpravo posledic na poškodovanih objektih načrtovanih 12,4 milijona evrov, od tega 10 milijona evrov za odpravo posledic poplav od leta 2012 do 2019, ter 2,4 milijona evrov za izvedbo nujnih sanacij pri odpravi posledic poplav v poletnih mesecih leta 2020.

MOP (DRSV) je v okviru svojih pristojnosti izvajal obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda. V letu 2020 je bilo realiziranih 16,3 milijona evrov. V letu 2021 se namenja za to področje že 25 milijonov evrov. Ravno tako je MOP izvedel dodatna dela na področju urejanja voda na podlagi določil iz koncesijske pogodbe. V letu 2020 je bilo v ta namen realiziranih več kot 9,2 milijona evrov, v letu 2021 pa 10 milijonov evrov investicijam za dodatna dela na področju urejanja voda. Za leto 2021 smo za zmanjšanje poplavne ogroženosti namenili več kot 65 milijonov evrov za investicije. Za izredne ukrepe v času povečanje stopnje ogroženosti v letu 2020 je bilo za namen realiziranih 2,5 milijonov evrov. V letu  2020 je bilo za izvajanje Sanacijskih programov po neurjih in poplavah  namenjeno 3 milijone evrov, v letu 2021 je načrtovanih 12,4 milijona evrov, od tega 10 milijonov evrov za odpravo posledic poplav od leta 2012 do 2019, ter 2,4 milijona evra za izvedbo nujnih sanacij pri odpravi posledic poplav v poletnih mesecih leta 2020.

Za protipoplavne ureditve smo z namenom večje varnosti ljudi namenili več kot 102 milijona evrov (med drugim za protipoplavno ureditev porečja Selške Sore; zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Železnikov in porečje Gradaščice).

 

 

S prenovo stanovanjskega zakona do več najemnih stanovanj

Zelo pomembni so tudi ukrepi na področju stanovanjske gradnje, s prenovo stanovanjskega zakona MOP zagotavlja pogoje za bistveno več javnih najemnih stanovanj, ki bodo zlasti namenjena ranljivim skupinam in tistim ciljnim skupinam, kot so mlade družine in starejši, ki potrebujejo tudi varovana stanovanja. Problematika je zajeta celostno in vključuje tudi trajnostne vidike gradnje in oblikovanja stanovanjskih sosesk, ki morajo biti oblikovane sonaravno, zagotavljati zdravo življenjsko okolje in visoko kakovost bivanja, zato tematika poleg stanovanjske politike vključuje tudi vsebine s področja strateškega načrtovanja in urbanega razvoja.

Obnovljivi viri energije

Opuščamo premog in preklapljamo na obnovljive in zanesljive vire energije. Po 16. letih dogovarjanja je MOP podpisal koncesijsko pogodbo in sporazum z lokalnimi skupnostmi, kar omogoča začetek strokovnih postopkov presoj vplivov na okolje in umeščanja možnih novih hidroelektrarn na srednji Savi v prostor. Zaradi naravnih danosti ima Slovenija velik potencial na področju hidroenergije, ki ob upoštevanju varovanja narave omogoča razogljičenje, večjo energetsko zanesljivost, zelena delovna mesta in skladen regionalen razvoj. Z izkoriščanjem vodnega potenciala srednje Save lahko v prihodnosti zagotovimo rabo okolju prijaznih, obnovljivih virov energije, s čimer lahko učinkovito zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, hkrati pa bo z izvedbo potrebnih ureditev zagotovljena tudi poplavna varnost na širšem območju srednje Save.

Nadaljnji načrti za zmanjševanje odpadkov, razogljičenje in razvoj

Trenutno ima MOP v pripravi spremembe Zakona o urejanju prostora, Zakona o vodah in Gradbeni zakon. Spremembe zakonodaje kot del koalicijskih zavez sledijo ciljem zagotavljanja večjih finančnih sredstev in preprostejših postopkov. Kar bo bistveno pripomoglo k razvoju države.

Med strateškimi dokumenti so pripravljene osnove Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, Strategija prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050 in Pomorski prostorski načrt Slovenije. Slovenija strateško namreč zasleduje cilje ogljične nevtralnosti do 2050, odgovornega ravnanja z viri energije, k sanacijskim ukrepom za zagotovitev čistejšega pridobivanja energetskih virov, k decentralizaciji in skladnemu regionalnemu razvoju.

Med pomembnejšimi okoljskimi cilji je skrb za čisto in varno okolje, zato moramo v Sloveniji področje odpadkov urediti strateško, skladno z obrnjeno piramido ravnanja z odpadki. MOP pripravlja takšne spremembe Zakona o varovanju okolja, ki bodo rezultirale manj odpadkov, za preostanek odpadkov pa bo uredil sistemske rešitve varne predelave in ponovne uporabe.

Ravnotežje med razvojem in skrbjo za varovanje okolja je poslanstvo MOP, ki ga bo odgovorno nadaljeval z vsemi sistemskimi rešitvami tudi v preostanku mandata.