Ureditev pitne vode za prebivalce slovenske Istre in kraškega zaledja je državnega pomena

Vlada je ugotovila, da je zaradi gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti, ki so pomembna za razvoj Slovenije, projekt »Ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo«,  prostorska ureditev državnega pomena.

Oskrba prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja se zaradi pomembnosti, zahtevnosti in kompleksnosti problematike uvršča med prioritetne naloge v programu izvajanja nacionalnih projektov državne infrastrukture. Operativni program oskrbe s pitno vodo (julij 2006) je med ukrepe na državni ravni uvrstil sanacijo nezadostnih vodnih virov na področju slovenske Istre (Oskrba obale z vodo). Tudi veljavni Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje izpostavlja problematiko oskrbe slovenske Istre (obale) kot prioritetni projekt. Republika Slovenija se je odločila, da pristopi k rešitvi z novim strateškim regionalnim vodnim virom, s katerim bo zagotovljena dolgoročna oskrba prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in tudi zagotovljen rezervni vodni vir za kraško zaledje. Z novim vodnim virom bodo dolgoročno zagotovljene potrebne količine pitne vode za prebivalce, ki jih z vodo oskrbuje Rižanski vodovod, hkrati pa bo nov vodni vir predstavljal rezervni vodni vir tako za Kraški vodovod kot tudi za vodovod v občini Ilirska Bistrica, Brkine in po potrebi občino Pivko.

Predvidena je raba vode na pritoku Padeža Suhorici v možni kombinaciji z manjšim zajetjem na potoku Padež. Sistem zajetja z akumulacijo sestavljajo: glavna pregrada s spremljajočimi varnostnimi objekti (preliv, talni izpust, podslapje) in zajetje z odvodom vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo do treh vodovodnih sistemov (Kraški, Rižanski in Ilirskobistriški vodovod). Akumulacijski prostor se bo polnil tako z lastnimi vodami Suhorice ali v primeru variante Suhorca/manjše zajetje Padež z načrpano vodo iz potoka Padež. Iz akumulacije bo voda speljana po dovodnem cevovodu do čistilne naprave za mehansko prečiščenje in nato po transportnem vodovodnem sistem do Rodika, kjer se bo navezala na vse tri vodovodne sisteme. Količina vode bo zadoščala za vse tri vodooskrbne sisteme.

Sedem milijonov za izgradnjo suhega zadrževalnika na Tunjščici in izgradnjo nasipa v Medlogu

Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov 2021–2024 uvrstila dva nova projekta, in sicer izgradnjo suhega zadrževalnika na Tunjščici in izgradnjo nasipa v Medlogu.

Izgradnja nasipa v Medlogu

 Namen projekta je zmanjšati poplavno ogroženost območja Špica na zahodnem delu Mestne občine Celje. Zaradi neizgradnje suhega zadrževalnika Levec se bodo izvedli nadomestni ukrepi in ureditve, ki bodo omogočili poplavno varnost na območju Špice. Na podlagi ugotovitev novo izdelane hidravlične analize se je izkazalo, da je za zagotovitev poplavne varnosti območja Špice treba izvesti nadomestne ukrepe, ki zajemajo znižanje ceste do nekdanje betonarne, izgradnja čelnega in vzdolžnega nasipa ob vrtnariji, ureditev na območju Ljubljanske ceste ter ureditve brežin vzdolž struge Savinje. Ocenjena vrednost projekta znaša 3.113.122,48 evra z DDV.

Izgradnja suhega zadrževalnika na Tunjščici

Zadrževalnik bo z zadrževanjem vode  iz pritokov reke Tunjščice v Pšato, pomembno zmanjšal obseg poplav v primeru visokih voda s 100-letno povratno dobo (in druge povratne dobe). Pozitivno bo vplival tudi na dolvodno območje naselij Mengeš, Trzin in Domžale. V okviru projekta bo povečana tudi prevodna sposobnost  razbremenilnega kanala Moste – Suhadole. Ocenjena vrednost projekta po tekočih cenah znaša 3.975.854,47 evra z DDV.

Poslovna politika SSRS do leta 2025

Vlada je sprejela poslovno politiko Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS), javnega sklada, 2021–2025. Poslovna politika SSRS 2021–2025 predstavlja ključne strateške usmeritve delovanja sklada, prikaz realizacije predhodne poslovne politike SSRS (2017–2020) ter skladno z Zakonom o javnih skladih (ZJS-1) tudi prikaz predvidenih dejavnosti, programov in nalog  za posamezna področja in ukrepe v tem obdobju, in sicer tudi glede na usmeritve ter cilje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15–25), njenem drugem – zadnjem srednjeročnem obdobju od leta 2021 do leta 2025. V ZJS-1 je določeno, da javni sklad posluje skladno s poslovno politiko za srednjeročno obdobje, ki jo na predlog direktorja in na podlagi mnenja nadzornega sveta sprejme ustanovitelj. Poslovna politika javnega sklada mora vsebovati osnovne smernice glede ciljnih skupin prejemnikov spodbud za pravne in fizične osebe oziroma pomoči za fizične osebe, skupnega obsega spodbud in naložb v naslednjih poslovnih letih, merljivih kazalcev rezultatov delovanja sklada ter vrednosti in strukture naložb javnega sklada. Dokument predstavlja strateške usmeritve delovanja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada do leta 2025, realizacija Poslovne politike pa se izvaja skladno s sprejetim dvoletnim poslovnim in finančnim načrtom Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, ki ga sprejme vlada.

Aneks h koncesijski pogodbi za rabo reke Drave

Vlada je sklenila aneks št. 2 h koncesijski pogodbi št. 355-01-145/2002 z dne 30. 1. 2004 za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije s koncesionarjem, družbo Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Maribor. Z aneksom se dopolnjujejo priloge h koncesijski pogodbi (tekstualne spremembe v vodilni mapi in mapah za hidroelektrarni Zlatoličje in Formin zaradi nadgradnje agregatov) ter besedilo dopolni z manjšimi uskladitvami zakonodaje, ki jih mora upoštevati koncesionar.