Inšpektorica se je zato morala odločiti za uporabo posebne metode ugotavljanja kršitve. Konkretno so si sledili naslednji dogodki.

Okoljska inšpektorica je v soboto, 18. januarja 2020, v zgodnjih jutranjih urah prejela obvestilo Regijskega centra za obveščanje, da so na reki dolvodno ponovno opazili onesnaženje z belo snovjo. Kljub prostemu vikendu je pri zavezancu oziroma v podjetju izvedla izredni inšpekcijski nadzor.

Ugotovitve nadzora

Ugotovila je, da je zavezanec v jutranjem času izpraznil zbirni bazen industrijske čistilne naprave, v katerem je bila neprečiščena odpadna voda. Z evidenčnim listom so sicer inšpektorici dokazovali, da so vodo ustrezno predali. V obratovalnem dnevniku pa o navedenem dogodku ni bilo nobene zabeležbe, čeprav so v tem dokumentu dolžni voditi podatke o datumih prevzema in odvoza industrijske odpadne vode ter podatke o njeni količini. Voditi morajo tudi podatke o čistilni napravi, na kateri se ta industrijska odpadna voda čisti. V času nadzora čistilna naprava zaradi napovedane menjave črpalke ni delovala. Poleg tega je inšpektorica ugotovila, da so v podjetju v zgodnjih jutranjih urah izvedli pranje platna filtrne stiskalnice, ki je del industrijske čistilne naprave.

Sočasnost onesnaženja na reki in pranja platna filtrne stiskalnice, ki je del industrijske čistilne naprave v podjetju, je porodila utemeljen dvom o tem, da podjetje odvaja industrijsko odpadno vodo po kanalizacijskem sistemu, ki se konča s komunalno čistilno napravo, še posebej po tem, ko je inšpektorica pri pregledu iztokov v reko ugotovila, da se na enem od izpustov še vedno izteka obarvana voda. (Naprava ima za industrijske odpadne vode in komunalne odpadne vode, skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem dva izpusta po katerem se odpadne vode iztekajo po kanalizacijskem sistemu, ki se konča s komunalno čistilno napravo).

Poleg tega je inšpektorica v prostoru industrijske čistilne naprave, kakšen meter stran od umivalnika, odkrila talno odprtino, veliko približno 100 milimetrov, skozi katero je odtekala odpadna voda po pranju platna filtrne stiskalnice. Opazila je tudi, da umivalnik nima sifona.

Zaradi dvoma o priključenosti vseh industrijskih odpadnih vod na industrijsko čistilno napravo, se je izvedla preveritev, ali so vse industrijske odpadne vode speljane na kanalizacijski sistem, ki se konča s komunalno čistilno napravo, kot je to zahtevano v okoljevarstvenem dovoljenju in ali so industrijske odpadne vode speljane tudi na kanal, ki se izteka v reko.

Preveritev se je izvedla s fluorescenčnim označevalnim barvilom uranin (fluorescein). Strokovna dela je izvedlo Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj. Pri pripravi sledila je bilo upoštevano priporočilo, da 1 gram uranina obarva 100 kubičnih metrov vode. Pri priporočenih koncentracijah uporabe je uranin toksikološko varen. Predhodno je bil o nameravanem posegu obveščen pristojni regijski center za obveščanje. Po izvedbi preskusa in izpustu sledila v vodotok, se je le-ta pregledal dolvodno od industrijske cone na razdalji desetih kilometrov.

Najprej je bil preverjen umivalnik, v katerega se je zlilo označevalno barvilo uranin. Ugotovljeno je bilo, da je obarvana voda pritekla po kanalu, ki se izteka v reko. Nato je bila preverjena še talna odprtina, v katero se je zlilo označevalno barvilo uranin. Tudi po tem izlitju je pritekla obarvana voda po kanalu, ki se izteka v reko. Z označevalnim barvilom uranin je bilo preverjeno tudi, ali je iztok iz industrijske čistilna naprave priključen na kanalizacijski sistem. Ugotovljeno je bilo, da je industrijska čistilna naprava priključena na kanalizacijski sistem, ki se konča s komunalno čistilno napravo, saj je obarvana voda pritekla v kanalizacijski jašek.

S tem je bilo dokazano, da vse industrijske odpadne vode niso speljane na industrijsko čistilno napravo, iz katere se po čiščenju odvajajo v kanalizacijski sistem, ki se konča s komunalno čistilno napravo, kot je to določeno v okoljevarstvenem dovoljenju. Dokaz je temeljil na dejstvu, da se industrijska odpadna voda, ki nastaja pri pranju platna filtrne stiskalnice, neposredno odvaja skozi talno odprtino in umivalnik, po kanalu, ki se neposredno izteka v vodotok. Prav tako pa se je občasno skozi to talno odprtino odvajala neprečiščena odpadna voda iz zbirnega bazena industrijske čistilne naprave.

V okviru inšpekcijskega nadzora je bilo ugotovljeno še, da podjetje sicer izvaja obratovalni monitoring v skladu z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem, Poslovnik za obratovanje čistilne naprave in Obratovalni dnevnik pa nista skladna s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Ugotovljeno je bilo, da upravljavec naprave ne izvaja vseh posebnih ukrepov glede zahtev z namenom zmanjševanja emisije snovi ali toplote zaradi odvajanja industrijske odpadne vode tako, kot je zahtevano v okoljevarstvenem dovoljenju.

Inšpekcijski ukrep

Na podlagi navedenih ugotovitev je bila zavezancu izdana odločba, da mora vse industrijske odpadne vode, tako iz talne odprtine in iz umivalnika v prostoru industrijske čistilne naprave ter iz morebitnih drugih iztokov, speljati na industrijsko čistilno napravo in jih po čiščenju odvajati na kanalizacijski sistem, ki se konča s komunalno čistilno napravo ter z ustreznim dokazilom izkazati priključenost le-teh. Zavezanec je podal pisno izjavo, da je ukrep odvajana odpadne vode izvršil, prav tako je odpravil ostale pomanjkljivosti, ki so mu bile naložene v odločbi.

Šest tednov po pridobljeni izjavi o realizaciji odločbe je regijski center za obveščane ponovno obvestil inšpektorico za okolje o obarvanosti reke na območju industrijske cone. Ugotovljeno je bilo, da vse industrijske odpadne vode še vedno niso priključene na industrijsko čistilno napravo, saj se je industrijska odpadna voda iztekala iz lovilnega bazena v prostoru skladišča vhodne surovine v kanal, ki se izteka neposredno v reko. Zadevo so sanirali tako, da so bazen nemudoma spraznili in ga izločili iz uporabe, dovod odpadne vode pa speljali na bazen industrijske čistilne naprave.

Ker zavezanec ni izvršil odrejenih inšpekcijskih ukrepov, mu je bila izdana odločba o prekršku zaradi kršitve 1. odstavka 157. člena Zakona o varstvu okolja in sicer je znašala globa za pravno osebo 11 tisoč evrov in tisoč sto evrov za odgovorno osebo.

Ker je naprava obratovala v nasprotju z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem (ugotovljena kršitev v petih točkah) je bila kršitelju izdana odločba o prekršku zaradi kršitve 4. odstavka 84. člena Zakona o varstvu okolja in sicer je znašala globa za pravno osebo 100 tisoč evrov in 3.800 evrov za odgovorno osebo.

V obeh prekrškovnih postopkih je bila izrečena globa v znesku, ki je višja od najnižje predpisane globe, saj se je upoštevala teža prekrška in njegove posledice za okolje, kot to določa 162c. člen Zakona o varstvu okolja.

Kršitelj (pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe) je plačal vse globe, terjatve so zaprte.

Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor želi opozoriti zavezance oziroma potencialne kršitelje okoljskih predpisov, da inšpektorji po potrebi opravljajo delo tudi izven rednega delovnega časa. Za učinkovito in verodostojno odkrivanje in dokazovanje kršitev lahko v okviru svoje iznajdljivosti inšpektorji uporabijo vsa razpoložljiva sredstva in metode. Predpisane globe za kršitve pa so, kot je razvidno iz obravnavanega primera, zelo visoke.