Skoči do osrednje vsebine

Brez raziskav in inovacij ni zelene in digitalne tranzicije družbe in gospodarstva

  • Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Danes so ministri EU, pristojni za raziskave, na neformalni videokonferenci razpravljali o povezavah med načrti za okrevanje in odpornost (RRF) ter Evropskim raziskovalnim prostorom.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec je na srečanju poudarila, da so RRF odlična priložnost za spodbujanje ključnih strukturnih sprememb in naložb v okviru raziskav in inovacij. »Zato moramo dati pri tem jasno prednost zeleni in digitalni tranziciji družbe in gospodarstva. Brez raziskav in inovacij te tranzicije ne bo,« je povedala ministrica in izpostavila, da Slovenija povečuje sredstva za raziskave in razvoj. Ob tem je dodala, da vidi v RRF priložnost za velik učinek javnih vlaganj v raziskave in razvoj, za spodbujanje javno-zasebnih partnerstev in za prenašanje oziroma uporabo dosežkov raziskav in inovacij v gospodarstvu in v družbi. »Da bodo javne naložbe v raziskave in inovacije dosegle prave učinke in rezultate, je potrebnih 5 elementov: reforma in izboljšanje upravljanja sistema raziskav in inovacij, učinkovito usklajevanje deležnikov, stabilnost finančnih instrumentov, povečanje javnih naložb ter spodbujanje razvoja raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov,« je še povedala ministrica.

Večina ministrov se je na srečanju strinjala, da je potrebno za optimizacijo učinkov raziskav in inovacij okrepiti naložbe v Evropska partnerstva in Misije, razvoj podatkovne infrastrukture in veščin za odprto znanost, visoko zmogljivo in kvantno računalništvo, uporabo koncepta 'Pečat odličnosti' in sofinanciranje drugih dobrih ali odlično ocenjenih projektov. Tako ministrica kot ostali ministri so pri tem izpostavili tudi pomembnost sinergije med različnimi programi in instrumenti ter horizontalno povezovanje. Pri iskanju in izkoriščanju sinergij v mednarodnih projektih v okviru Obzorja EU je namreč ključno upoštevati namen različnih finančnih instrumentov, razpoložljiva finančna sredstva, časovni okvir, stopnjo pripravljenosti projektov in seveda pričakovane ali možne rezultate.

Ministri so na srečanju izpostavili tudi uspešen začetek dela za Forum Evropskega raziskovalnega prostora za prehod, ki ga je organizirala Evropska komisija. Gre za pomemben korak k vzpostavitvi novega, bolj učinkovitega, sistema upravljanja prenovljenega Evropskega raziskovalnega prostora (ERA), ki bi prinesel konkretne učinke za družbo. Ravno novo upravljanje ERA bo ena izmed ključnih prioritet prihajajočega predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta. Ob tem je ministrica na virtualnem srečanju izpostavila, da je Mehanizem za okrevanje in odpornost pomembno orodje tudi za doseganje odlično delujočega Evropskega raziskovalnega prostora. Poudarila pa je še, da poleg tega mehanizma potrebujemo prav tako močno politično zavezanost, ustrezno koordinacijo med državami na ravni EU in usklajen pristop med različnimi deležniki na vseh ravneh.

Pomembnost ERE je ministrica izpostavila tudi na pomembnem panelu z izvršno podpredsednico Evropske komisije in komisarko Margrethe Vestager ter portugalskim ministrom za raziskave Manuel Heitor na spletni konferenci priznane evropske mreže Science|Business. Le-ta združuje vodilne organizacije iz poslovnega in raziskovalnega sveta na ravni EU. V razpravi so vsi izpostavili, da je ključ do uspešnega okrevanja, povezovanje, sodelovanje in večja učinkovitost upravljanja Evropskega in globalnega raziskovalnega prostora.