Skoči do osrednje vsebine

Zahteva za sklic seje DZ glede Načrta za okrevanje in odpornost – priložnost za izmenjavo mnenj o naši skupni prihodnosti

V Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki koordinira pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, vidimo zahtevo za sklic seje Državnega zbora Republike Slovenije na eni strani kot priložnost za izmenjavo mnenj o naši skupni prihodnosti, na drugi strani pa kot možnost, da dokončno ovržemo vse neresnice in manipulacije, ki se pojavljajo v javnosti glede tega dokumenta. Žal tudi na današnji novinarski konferenci predlagateljev seje.

Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je bil v preteklih mesecih deležen široke izmenjave mnenj s preko 2.000 deležniki. Sodelovali so vsi župani, direktorji regionalnih razvojnih agencij, člani svetov in razvojnih svetov vseh 12 razvojnih regij, člani svetov obeh kohezijskih regij, večkrat je bil obravnavan na Ekonomsko-socialnem svetu, sodelovali so tudi številni deležniki iz gospodarstva, nevladnih organizacij in ostali. V razvojnih svetih regij namreč sodelujejo predstavniki občin, predstavniki gospodarstva in nevladnih organizacij.

Načrt s prilogami je interne narave, ker je še v postopku usklajevanja. Spreminjajo se tudi tehnične zahteve Evropske komisije (EK) glede strukture dokumenta (nazadnje 22. januarja 2021). Javno pa so od potrditve osnutka na vladi objavljene programske prioritete, glavna vsebinska izhodišča in struktura predvidenih sredstev po področjih in podpodročjih, kjer je upoštevana usmeritev o 37 odstotnem deležu za »zeleno« in o 20 odstotnem deležu za »digitalno«. V načrtu tudi ni konkretnih projektov na lokalnem nivoju. Ti se bodo izbirali preko javnih razpisov, so pa nekateri pomembni projekti na nacionalnem nivoju, npr. Novi infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, velike investicije na železniškem omrežju, na področju socialnega varstva, na področju digitalizacije, energetskih prenov javnih objektov, gradnje najemnih stanovanj ipd. V načrtu pa ni bazenov v manjših vaseh, niti drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško, kot navajajo predlagatelji.

Laž je tudi trditev, da je bil načrt že dvakrat zavrnjen s strani Evropske komisije. Šele pretekli teden je bila namreč sprejeta Uredba vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost, ki omogoča državam članicam formalno vložitev načrtov v proceduro potrjevanja. Rok se izteče 30. aprila 2021.

Evropska komisija torej doslej še ni obravnavala nobenega od načrtov držav članic, ker jih do uveljavitve Uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki stopi v veljavo čez nekaj dni, ni mogoče posredovati v formalno proceduro.

Tako kot pri ostalih programih evropske kohezijske politike, kjer se operativni programi pred formalno vložitvijo v potrditev usklajujejo na delovni ravni z uradniki EK, je tudi NOO podvržen podobnim postopkom.

Slovenski NOO je med 18 načrti, ki so v tem postopku vsebinsko celoviti in glede katerih na številnih sestankih uradniki EK dajejo državam članicam priporočila za izboljšave. V zadnjih mesecih so bila z uradniki EK opravljena številna posvetovanja. V tem in naslednjem mesecu bo takšnih usklajevanj še nekaj.

Vsa prizadevanja uradnikov tako na evropski kot na nacionalnih ravneh gredo torej v tem vmesnem časovnem obdobju v smeri priprave dobrih načrtov, ki bodo omogočili najboljšo podporo za izhod iz krize. Prepričani smo tudi, da bodo ta prizadevanja rezultirala v potrditvi NOO v vseh državah članicah EU.

Ko bo dokument na tehnični ravni dokončno usklajen, bo posredovan v potrditev vladi in v formalno potrjevanje.