Skoči do osrednje vsebine

Minister Černač na konferenci Zlati kamen: »Potrebujemo dobre zgodbe, dobre zglede.«

Minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko, Zvone Černač je nagovoril udeležence spletne konference Zlati kamen, ki letos poteka v znamenju priprav na novo finančno perspektivo 2021–2027 in načrtovanja sredstev evropskega svežnja za okrevanje in odpornost. Poudaril je, da je izkupiček pogajanj za evropska sredstva najboljši doslej in prinaša obsežna dodatna sredstva za okrevanje po krizi COVID-19.

Minister Černač je uvodoma poudaril, da so voditelji držav članic 21. julija 2020 po večdnevnih pogajanjih glede evropskih sredstvih večletnega finančnega okvira 2021–2027 in evropskega svežnja za okrevanje in odpornost dosegli zgodovinski dogovor: »Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi COVID in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod.«

Kot je povedal, smo v zahtevnih časih, ko se prepletajo aktualno programsko obdobje 2014–2020 in obdobje 2021–2027 ter izvajanje sredstev evropskega svežnja za okrevanje in odpornost, v okviru katerega bo imela Slovenija na voljo 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil. Programiranje razpoložljivih sredstev obdobja 2021–2027 in načrtovanje sredstev Sklada za okrevanje in odpornost poteka intenzivno. V ta proces so vključeni tudi predstavniki iz obeh kohezijskih regij. »V preteklih mesecih so bila izmenjana mnenja z vsemi sveti in razvojnimi sveti razvojnih regij in obema kohezijskima regijama, s predstavniki Ekonomsko socialnega sveta, nevladniki, podjetniki in ostalimi zainteresiranimi. Sodelovalo je preko 2000 deležnikov,« je dejal minister.

Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki je podlaga za koriščenje sredstev Sklada za okrevanje in odpornost bo možno v formalno proceduro na Evropsko komisijo vložiti po sprejemu Uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost. Načrti držav članic naj bi bili potrjeni do konca junija letos.

»Letošnje in prihodnja leta bodo zelo zahtevna, ne le zaradi odprave posledic krize, tudi zato, ker bomo morali pospešiti aktivnosti na vseh področjih, če želimo gospodarno počrpati razpoložljiva sredstva. Lani je Slovenija počrpala nekaj manj kot 500 milijonov evrov evropskih sredstev, na letnem nivoju največ v okviru tega programskega obdobja. Letos je v proračunu predvideno črpanje skoraj ene milijarde evrov sredstev«, je izpostavil minister Černač. 

Minister je svoj govor zaključil z mislijo: »Ko govorimo o evropskih sredstvih, mnogokrat poenostavljamo, ko pravimo, da so to nepovratna sredstva. Čeprav nepovratna, prihajajo od ljudi, preko davkov in na ostale način. Iz tega razloga je treba ta sredstva ljudem tudi vrniti«. Čestital je vsem finalistom, ki s svojimi aktivnostmi kažejo smer tudi ostalim in vsem nagrajencem: »Potrebujemo dobre zgodbe, dobre zglede.«

Na konferenci je sodelovala tudi državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs, ki je podrobneje predstavila izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 in Načrt za okrevanje in odpornost. Sodelovala je tudi na okrogli mizi »Kako naj se občine pripravijo na projekte, da bodo prejele čim več denarja?«. Kot je povedala, bo za izvajanje evropske kohezijske politike v prihodnjem obdobju na voljo okvirno tri milijarde evrov. »Načrtujemo, da jih bomo koristili skozi tri operativne programe. Prvi bo pokrival kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, drugi kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, tretji bo opredelil izvajanje sredstev iz Kohezijskega sklada. Lokalnim skupnostim bo v treh operativnih programih namenjena večja pozornost kot v aktualnem programskem obdobju. Občine bodo lahko našle priložnosti tudi na javnih razpisih v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ki bo podpiral odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, ublažitev socialno-ekonomskih posledic epidemije, podporo strateških vlaganj za zeleni in digitalni prehod ter oblikovanje spodbudnega poslovnega okolja,« je povedala.