Skoči do osrednje vsebine

Odgovora vlade v zvezi za izdajo začasne odredbe zaradi odprave odločbe o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave

Vlada je na današnji dopisni seji določila odgovora na zahtevi za izdajo začasne odredbe v tožbi tožeče stranke DPRS- Društva za preučevanje rib Slovenije in Združenja ROVO zaradi odprave Odločbe Vlade Republike Slovenije prevlada javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave, 9. 12. 2020 in ga pošlje Upravnemu sodišču Republike Slovenije (RS).

V odgovoru  vlada utemeljuje, da zakonski pogoji iz  32 člena Zakona o upravnem sporu  (ZUS-1) niso izpolnjeni in predlaga Upravnemu sodišču RS, da predlog zahtevka za začasno odredbo kot neutemeljen zavrne.

Vlada pojasnjuje, da je v odločbi zgolj ugotovljeno, da je javni interes energetike-obnovljivih virov v primeru izgradnje hidroelektrarne (HE) Mokrice tako velik, da prevlada nad javnim interesom ohranjanja narave. Odločba o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave je šele pogoj, da investitor lahko nadaljuje s pridobivanjem gradbenega dovoljenja v integralnem postopku, saj je bil integralni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja prekinjen ravno zaradi razrešitve predhodnega vprašanja glede prevlade ene javne koristi nad drugo javno koristjo. Začetek gradnje in s tem morebitni začetek nastanka očitane težko popravljive škode je vezana na pravnomočnost gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje v integralnem postopku še ni bilo izdano in stranski udeleženec DPRS bo lahko v njem sodeloval in izpodbijal to dovoljenje v ločenem upravnem sporu. DPRS je tudi že podala vlogo za priznanje statusa stranskega udeleženca in status mu je priznan po tretjem odstavku 36. člena Gradbenega zakona.

Projekt dokončanja gradnje hidroelektrarn (HE) na spodnji Savi oziroma gradnje večnamenskega projekta HE Mokrice sodi med pomembne projekte, ki so opredeljeni s sprejetim Interventnim zakonom o odpravi ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID 19, katerega osnovni namen in cilj je učinkovita izvedba predpisanih postopkov, da pride do investicij, ki so pomembne za zagon gospodarstva v najkrajšem možnem času. V primeru začetka gradnje večnamenskega projekta gre za okoli 200 milijonov evrov vredno investicijo, ki jo v pretežni meri izvaja slovensko gospodarstvo. Posledice izvedbe tega projekta na rast bruto domačega proizvoda in davčnih prihodkov so pozitivne in znatne. Posledično bi izdaja začasne odredbe, da se odločitev Vlade RS v celoti zadrži do pravnomočnosti odločitve o tožbi v upravnem sporu, pomembno posegla in zadržala izvajanje postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja za objekt HE Mokrice v okviru integralnega postopka ter odložila načrtovano pridobivanje gradbenega dovoljenja in izvedbo projekta. Pri tem bi nastale tudi druge negativne posledice glede izpolnjevanja zavez  Republike Slovenije pri doseganju deleža obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije skladu s sprejetim Nacionalnim podnebno energetskim načrtom in direktivami Evropske unije.

Projekt dokončanja gradnje HE na spodnji Savi oziroma gradnje večnamenskega projekta HE Mokrice bo dokončno zagotovil poplavno varnost številnim vasem (Loče, Mihalovci, Rigonce, Čatež ob Savi, Krška vas, Velike Malence, Mostec, in tako dalje) in prebivalcem v občini Brežice.  Zadržanje izvajanja postopka pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja zaradi zadržanja izvršitve odločbe Vlade RS o prevladi druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave bi odložilo tudi izvedbo ukrepov protipoplavne zaščite, pri čemer bi bili ogroženi prebivalci, saj bi bili dalj časa dodatno izpostavljeni poplavam in bi na drugi strani lahko nastala težko popravljiva škoda kot posledica kasnejše izvedbe ali neizvedbe HE Mokrice. Okoljevarstvena organizacija ROVO gradi svoje nasprotovanje projektu HE Mokrice z alternativo gradnje sončnih elektrarn na vodnih, priobalnih in degradiranih površinah. Tehnično gledano to ni in ne more biti alternativa. Proizvodnja električne energije z izkoriščanjem energetskega potenciala vode v hidroelektrarnah je skozi vse leto in varira glede na hidrologijo reke. Proizvodnja je največja v spomladanskih in jesenskih mesecih ter tudi v obdobju milih zim, medtem, ko je poleti nižja zaradi pogosto suhih obdobij. Proizvodnja HE je bistveno bolj stabilna in predvidljiva, kot pa proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn. Le-ta je praviloma zelo nizka (le 10% glede na poletja) v zimskem obdobju, ko pa se potrebuje največ električne energije. Gradnja sončnih elektrarn ob HE je torej le koristni dodatek HE in nikakor ne nadomestilo gradnji HE, saj sončne elektrarne največ proizvajajo poleti, ko je proizvodnja HE pogosto najnižja.

 Zato Vlada Republike Slovenije, in sicer glede na vse navedeno oporeka navedbam obeh  tožečih strank glede izdaje začasne odredbe, saj meni, da v skladu z 32 členom ZUS-1 ni zakonskih pogojev za izdajo le- te, in predlaga Upravnemu sodišču, da se predloga zahtevkov kot neutemeljena zavrne.