Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 53. redne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostora

Vlada je na 53. redni seji obravnavala pet točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Spremembe Uredbe o odlagališčih odpadkov

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlagališčih odpadkov.

Uredba, s ciljem čim hitrejšega prehoda na krožno gospodarstvo, določa zahteve za postopno zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih, zlasti tistih, ki so primerni za recikliranje ali drugo predelavo. Uredba določa tudi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati odpadki, ki se odlagajo, pravila ravnanja in druge pogoje za odlaganje odpadkov. Prav tako določa pogoje in ukrepe glede načrtovanja, gradnje, odlaganja in zapiranja odlagališča odpadkov ter ravnanje po njegovem zaprtju z namenom, da se v celotnem obdobju obratovanja odlagališča zmanjšajo škodljivi vplivi na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja površinske vode, podzemne vode, tal in zraka, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov ter preprečijo tveganja za zdravje ljudi.

Z uredbo se v pravni red Republike Slovenije prenašajo določbe Direktive (EU) 2018/850 o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih, kot tudi izvedbene določbe v zvezi s skladiščenjem kovinskega živega srebra iz Uredbe 2017/852, ki je nadomestila Uredbo (ES) številka 1102/2008 o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in nekaterih spojin in zmesi živega srebra ter varnem skladiščenju kovinskega živega srebra. 

V uredbo je prenesen tudi vsebinsko uredbeni del Pravilnika o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode, hkrati je s to uredbo objavljen tudi nov Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode, ki zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču za obratovalni monitoring stanja podzemne vode določa merilna mesta, obseg in merila za izbor parametrov, metodologijo vzorčenja, merjenja in analiziranja vzorcev, vrednotenje analiz in vpliva, vsebino programa in poročila ter način in obliko evidentiranja ter sporočanja podatkov o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode.

Koncesijski akt za rabo termalne vode iz vrtine Kor-1ga v Korovcih

Vlada obvešča pobudnika družbo Kotrman, zdravstveno rekreacijski in turistični center, d. o. o., Cankova, da se postopek izdaje koncesijskega akta za rabo termalne vode iz vrtine Kor-1ga v Korovcih ne začne, saj niso podani pogoji.

Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za blaženje podnebnih sprememb na področju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva

Vlada je sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za blaženje podnebnih sprememb na področju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF).

Skladno z evropskimi predpisi je treba zagotoviti sistem spremljanja emisij in ponorov v sektorju raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo, s katerim bo omogočeno kredibilno obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov (TGP) in poročanje ter hkrati preverjanje napredka pri doseganju podnebnih ciljev v tem sektorju. Aktivnosti za oblikovanje omenjenega sistema izvaja evropski projekt LIFE IP CARE4CLIMATE, in sicer v vsebinskem sklopu, ki je namenjen blaženju podnebnih sprememb oz. zmanjšanju emisij TGP na področju LULUCF.

Ministrstvo za okolje in prostor je vodilni partner evropskega projekta, katerega namen je s pomočjo ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja splošne in strokovne javnosti spodbuditi hitrejše in učinkovitejše izvajanje ukrepov, določenih v Operativnem programu zmanjšanja emisij TGP do leta 2020 s pogledom na 2030. V okviru projektnih aktivnosti na področju LULUCF je med drugim načrtovana ustanovitev Medresorske delovne skupine za blaženje podnebnih sprememb na področju LULUCF. Namen omenjene delovne skupine je medresorsko usklajevanje aktivnosti, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb na omenjenem področju, zlasti zmanjševanje emisij TGP ter vzdrževanje in povečevanje ponorov in zalog ogljika. Naloge medresorske delovne skupine se nanašajo na aktivnosti projekta na področju LULUCF in vključujejo zlasti strokovno spremljanje in dajanje usmeritev izvajalcu aktivnosti projekta, ki so pomembne pri vzpostavitvi sistema spremljanja emisij in ponorov na področju LULUCF in pripravi strateškega načrta za ključne ukrepe na omenjenem področju.

Mnenje o Predlogu resolucije o podnebni in okoljski krizi v Republiki Sloveniji

Vlada je sprejela mnenje o Predlogu resolucije o podnebni in okoljski krizi v Republiki Sloveniji.

Vlada ne podpira predloga resolucije, ki ga je Državnemu zboru RS predložila skupina poslank in poslancev, saj meni, da se noben predlog, tudi predlagana resolucija, ne more in ne sme izogniti predhodnemu strateškemu premisleku in širokemu konsenzu tako na nacionalni kot na ravni EU. Pri tem vlada poudarja, da se zaveda potencialnega negativnega vpliva podnebnih sprememb ter negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi. Prav zato se jim posveča in jih obravnava tako na ravni celotne vlade kot v okviru vseh pristojnih ministrstev in služb.

V ta namen in v skladu s Pariškim sporazumom ter podnebno politiko in zakonodajo EU vlada pripravlja dolgoročno podnebno strategijo, ki jo bo v sprejetje državnemu zboru poslala v prvi polovici tega leta. V procesu njene priprave je bilo opravljeno posvetovanje, osnutek strategije je bil tudi že v javni obravnavi. S sprejeto strategijo se bo Slovenija zavezala za pospešeno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v vseh relevantnih sektorjih za dosego neto ničelnih emisij TGP, najpozneje do leta 2050. Vizija dolgoročne podnebne strategije je podnebno nevtralna in proti podnebnim spremembam odporna družba, na temeljih trajnostnega razvoja, ki bo učinkovito ravnala z energijo in naravnimi viri ob hkratnem ohranjanju visoke stopnje konkurenčnosti gospodarstva.

Vlada proaktivno sodeluje tudi pri pripravi in sprejemanju zakonodaje in dokumentov s področja podnebnih sprememb in varstva okolja na ravni EU. V procesu sprejemanja dejavno sodeluje v razpravi za sprejetje evropskega podnebnega zakona, ki ga je pripravila Evropska komisija, in v tem okviru podpira predlagano 55-odstotno zmanjšanje emisij TGP do leta 2030.

Vlada poudarja, da je 5. marca letos državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030. Izvajanje resolucije je usmerjeno k doseganju svetovnih ciljev trajnostnega razvoja, kot so opredeljeni z Agendo 2030, saj je okolje neposredno ali posredno vključeno v večino ciljev trajnostnega razvoja.

Dodatno je bil na temelju Konvencije o biološki raznovrstnosti, katere podpisnica je tudi Slovenija, sprejet »Strateški načrt za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 in t. i. aichijski cilji za biotsko raznovrstnost«, 15. cilj načrta določa, da se bosta z ohranjanjem in obnavljanjem okrepila prožnost ekosistemov in prispevek biotske raznovrstnosti k zalogam ogljika, vključno z obnovitvijo vsaj 15 % degradiranih ekosistemov, kar bo prispevalo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter pri boju proti širjenju puščav.

Slovenija je zavezana tudi k izvajanju ciljev »Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030«, ki navaja, da je kriza na področju biotske raznovrstnosti neločljivo povezana s podnebno krizo, saj podnebne spremembe pospešujejo uničevanje narave zaradi suše, poplav in požarov, izguba narave in njeno netrajnostno izkoriščanje pa sta ključna dejavnika podnebnih sprememb.

Imenovanje direktorja Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Janeza Kastelica za direktorja Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (JZKPLB), za mandatno dobo štirih let, od 30. 1. 2021 do najdlje 29. 1. 2025, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Ministrstvo za okolje in prostor je na spletnih straneh Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in JZKPLB, 18. 11. 2020 objavilo prosto delovno mesto direktorja. Na javno objavo prostega delovnega mesta sta v tem roku prispeli dve vlogi. Za vodenje izbirnega postopka je minister za okolje in prostor imenoval komisijo, ki je na podlagi predloženih vlog kandidatov ugotovila, da le en kandidat  izpolnjuje formalne pogoje, zato je bil na razgovor vabljen le ta kandidat.

Komisija je na podlagi predložene vloge kandidata, dokazil ter predloženega programa dela zavoda in na razgovoru s kandidatom ugotavljala strokovno usposobljenost kandidata za izvajanje del na delovnem mestu direktorja ter zapisnik o izvedbi izbirnega postopka predala predstojniku. Minister za okolje in prostor je na tej podlagi odločil, da je najprimernejši kandidat Janez Kastelic, trenutni direktor JZKPLB, ki se mu mandat izteče 29. 1. 2021.

Svet JZKPLB je na dopisni seji 24. 12. 2020 podprl takrat še kandidata Janeza Kastelica.