Minister je poudaril, da je ministrstvo težilo k temu, da je kljub pandemiji ohranilo sredstva za pogon in programe, le tako institucionalni okvir ni bil prizadet. Že lani je po sedmih letih znova zagotovilo sredstva za financiranje kulturnih domov. Prav tako je poskrbelo za rekordna proračuna za kulturo v zgodovini samostojne Slovenije za leti 2021 in 2022. Kot je poudarila državna sekretarka je bistveno več sredstev predvidenih tudi za občinske investicijske projekte, tako na integrali, v okviru Zakona o zagotavljanju sredstev za nujne programe v kulturi kot pri načrtovanju kohezijskega sklada za okrevanje in odpornost. Javni razpis za spomenike kulturne dediščine na lokalni ravni je že objavljen, do konca januarja bodo objavljeni še razpisi za investicije v opremo in prostor za izvajanje kulturnih dejavnosti na lokalni ravni, prek Javnega sklada za kulturne dejavnosti pa razpis za ljubiteljsko kulturo in mlade. Koncept programiranja kohezijskih sredstev že kaže tendence k decentralizaciji in regionalizaciji kulturnih vsebin.

Predstavniki Skupnosti občin Slovenije so se pri vodstvu ministrstva zavzeli tudi za vzpostavitev tako imenovanih kulturnih bonov, pri čemer je minister opozoril na nekaj sistemskih težav (sledljivost, kriterij, kaj je kulturna vsebina in druge) in poudaril, da ga je smiselno uveljaviti, ko se bodo dejavnosti začele sproščati. Prav tako so predstavniki izrazili pričakovanje, da sodelujejo pri pripravi Nacionalnega programa za kulturo (NPK). Minister je povzel, da je bila pri pripravi osnutka NPK mag. Pozniča širša javnost že vključena, da pa NPK ne more biti skupek interesov in želja, ampak ima načelno strukturo, predvsem zavezo, da je kultura ena od temeljnih identitetnih točk naroda.