Spremembe zakona so potrebne predvsem zaradi odgovornejšega ravnanja z odpadki

Osnutek novega zakona ostaja sistemsko in konceptualno enak veljavnemu. Ohranjajo se nekatere rešitve, ki so se skozi šestnajstletno izvajanje zakona pokazale kot dobre, hkrati pa uvaja nove rešitve, s katerimi se urejajo najbolj pereči problemi, kot je na primer neodgovorno ravnanje z odpadki. V zvezi z odpadki je na novo celovito urejeno ravnanje z odpadki, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja z odpadki, pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti.

Pomembna je tudi bolj jasna in pregledna ureditev ključnih upravnih postopkov, in sicer predhodnega postopka, postopka presoje vplivov na okolje, postopkov izdaje okoljevarstvenih dovoljenj, postopka ugotavljanja neposredne nevarnosti za okoljsko škodo in postopka ugotavljanja okoljske škode. Na podlagi dosedanje prakse je v tem okviru urejena tudi pravica javnosti do sodelovanja ter pravno varstvo te pravice.

Z novim zakonom se uvajajo tudi rešitve, ki so bile potrebne zaradi opominov in začetih predsodnih postopkov Evropske komisije.

Namen in cilji zakona

Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za zdravje, počutje in kakovost življenja ljudi ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Cilji varstva okolja so zlasti:

1. preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja,
2. ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja,
3. trajnostna raba naravnih virov,
4. zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije,
5. odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti,
6. povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter
7. opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi.

Za doseganje ciljev iz prejšnjega odstavka se:

1. spodbuja proizvodnjo in potrošnjo, ki prispeva k zmanjšanju obremenjevanja okolja, uresničevanju obnovljive rasti in pospeševanju prehoda na krožno gospodarstvo,
2. spodbuja razvoj in uporabo tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja, in
3. plačuje onesnaževanje in raba naravnih virov.

Ta zakon določa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi s preprečevanjem ali zmanjševanjem nastajanja odpadkov, škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter z zmanjševanjem celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe, kar je nujno za prehod na krožno gospodarstvo in za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti EU.

Prvi ZVO je v letu 1993 vzpostavil sodoben pravni okvir urejanja varstva okolja

Republika Slovenija je sicer z uveljavitvijo Zakona o varstvu okolja leta 1993 vzpostavila sodoben pravni okvir urejanja varstva okolja. Ta se je z vstopom v Evropsko unijo s sprejemom in izvajanjem evropskega pravnega reda na področju varstva okolja še razširil in okrepil, njegov pravni okvir pa je bil prenovljeni Zakon o varstvu okolja iz leta 2004.

Evropski pravni red, ki ga na področju varstva okolja sestavlja obsežen korpus direktiv, uredb in odločb ter sklepov, je za Republiko Slovenijo kot državo članico postal temeljni vir pravnega urejanja tega področja. Večkratno spreminjanje zakona, potreba po izboljšavi nekaterih veljavnih rešitev ter potreba po uskladitvi novih vsebin s spremembami predpisov EU in sodb sodišča EU je narekovalo pripravo osnutka novega Zakona o varstvu okolja, ki je trenutno v javni obravnavi.

Objavljen zakon in možnost oddaje komentarja