Skoči do osrednje vsebine

Predlog Načrta za okrevanje in odpornost

Vlada se je seznanila z opravljenimi aktivnostmi v zvezi z osnutkom nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki je bil potrjen 8. oktobra 2020, in naložila Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da predlog vladi predloži v potrditev po sprejemu evropske Uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki naj bi jo Evropski parlament sprejel v februarju 2021.

Potem ko je vlada 27. avgusta 2020 obravnavala izhodišča za pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki so opredelila okvirne vsebine oziroma predvidena področja razvojnih prioritet, je 8. oktobra 2020 potrdila osnutek dokumenta, ki ga je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) 19. oktobra 2020 posredovala v neformalno usklajevanje na Evropsko komisijo (EK).

Države članice bodo lahko svoje načrte za okrevanje in odpornost v formalno potrditev posredovale šele po sprejemu Uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, kar se pričakuje v februarju 2021.

SVRK je v novembru in decembru 2020 z uradniki EK opravila tehnične sestanke za vsa predvidena področja NOO in se posvetovala z vsemi relevantnimi deležniki. V zadnjih štirih mesecih je bil osnutek dokumenta predstavljen več kot 2.000 deležnikom. Na tej osnovi je pripravljen dopolnjen predlog NOO, pri čemer pa se vsebinska področja in finančni okvir glede na prvi osnutek bistveno ne razlikujejo.

Področja

Skladno z usmeritvijo Evropske komisije morajo NOO-ji podpirati dolgoročne reforme in naložbe, zlasti v zelene in digitalne tehnologije, s trajnim učinkom na produktivnost in odpornost gospodarstva. Predvidene naložbe morajo zagotavljati odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, blažiti socialno-ekonomske posledice epidemije COVID-19 in podpirati strateška vlaganja za zeleni in digitalni prehod.

V nadgrajeni različici NOO je opredeljenih devet razvojnih področij oziroma prioritet, ki podpirajo ključne cilje, in sicer: Trg dela; Zdravstveni sistem; Socialno varstvo in dolgotrajna oskrba; Finančni in fiskalni sistem; Podporno okolje za podjetja; Trajnostni in zeleni prehod; Digitalna Slovenija; Izobraževanje – na znanju temelječa družba ter Turizem in kultura. Skladno z navodili, ki jih je EK izdala 17. septembra 2020, vsako od navedenih področij vsebuje zahtevane elemente, in sicer opis reform in naložb, vključno s financiranjem in stroški, izzive in cilje ter doprinos k zelenemu in digitalnemu prehodu. Pri vsakem področju so zastavljeni tudi mejniki, cilji in časovnica za izvedbo ter navedene povezave in skladnost z drugimi evropskimi programi.

Slovenija bo lahko za izvedbo naložb v okviru NOO do konca leta 2026 koristila do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. V prihodnjih mesecih se bo EK, ki s sredstvi Sklada za okrevanje in odpornost upravlja centralizirano, opredelila do reform in naložb v NOO ter potrdila naložbe do vrednosti razpoložljivih sredstev.

Tabela: Finančni okvir po področjih, 23. 12. 2020

Izvajanje

V NOO bodo vključeni ključni strateški državni projekti, medtem ko bodo ostali projekti lokalnih skupnosti, podjetij in drugih upravičencev po večini izbrani na javnih razpisih oziroma preko drugih ukrepov.

Skladno s predlogom Uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost bo treba EK letno poročati o napredku pri izvajanju NOO, spremljati izvajanje po ciljih in mejnikih ter EK pošiljati zahtevke za plačilo ali tranše (v primeru posojil). EK bo sredstva za posamezne ukrepe in projekte sprostila, ko bodo doseženi zastavljeni mejniki.

Nacionalni NOO-ji bodo zagotovili obsežno finančno podporo naložbam za reforme in strukturne spremembe, ki temeljijo na zelenem in digitalnem prehodu. Namen NOO je pomagati državam članicam pri reševanju izzivov, opredeljenih v priporočilih ob evropskem semestru na področjih, kot so konkurenčnost, produktivnost, okoljska trajnost, izobraževanje in spretnosti, zdravje, zaposlovanje ter ekonomska, socialna in teritorialna kohezija. NOO-ji bodo prispevali k ustvarjanju delovnih mest, trajnostni rasti in izboljšali odpornost držav članic. Pri tem je pomembno, da EK prisluhne različnim potrebam držav, ki same najbolje vedo, kateri sektorji in področja so bili najbolj prizadeti in kateri ukrepi bodo v posamezni državi najbolj učinkovito pripomogli v procesu okrevanja in zagotavljanja odpornosti.

Vlada je tudi zadolžila in pooblastila SVRK in pristojna ministrstva za pričetek izvajanje pobude ReactEU pred njeno formalno potrditvijo na EK, ki se pričakuje do konca marca 2021. V okviru tega mehanizma ima Slovenija do 31. decembra 2023 na voljo 330 milijonov evrov sredstev (trenutno je odobrenih 262 milijonov).