Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 46. redne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostora

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Vlada je na 46. redni seji obravnavala enajst (11) točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Uredba o vrstah naprav, dejavnostih in toplogrednih plinih

Vlada je izdala Uredbo o vrstah naprav, dejavnostih in toplogrednih plinih.Uredba določa vrste naprav, dejavnosti in toplogredne pline, za katere morajo upravljavci pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in letalsko dejavnost, za katero morajo operatorji zrakoplova izvajati načrt monitoringa emisij toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Določa tudi način izvajanja načrta monitoringa, priprave poročila in poročanja ter način in pogostost pregledovanja poročila upravljavcev malih naprav v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Evropske unije o določitvi pravil za prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti

Vlada je izdala Uredbo o izvajanju izvedbene uredbe (Evropske unije) o določitvi pravil za prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti. S to uredbo se za izvajanje Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1842, 31. oktobra 2019 o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadaljnjimi ureditvami za prilagoditve brezplačne dodelitve pravic do emisije, zaradi sprememb ravni dejavnosti, določata pristojna organa in se urejajo podrobnejša pravila za prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti. Pristojna organa za izvajanje Uredbe 2019/1842/EU, sta Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Ministrstvo za okolje in prostor.

Uredba določa način oddaje poročila o ravni dejavnosti vsake podnaprave, ki ga upravljavec naprave oziroma upravljavec male naprave v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja ARSO, predloži v elektronski obliki na predlogah obrazcev, objavljenih na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Upravljavec naprave mora v petnajstih dneh od pravnomočnosti odločbe iz 126. d člena zakona, ki ureja varstvo okolja, na račun EU za dodelitev nakazati presežek dodeljenih brezplačnih pravic. Uredba določa tudi, da ARSO ne prilagodi brezplačne dodelitve pravic do emisije, če na zahtevo agencije upravljavec naprave ne uspe dokazati, da je povečanje ravni dejavnosti podnaprave, povezano s spremembo ravni proizvodnje podnaprave in da mu ni botrovalo zmanjšanje energijske učinkovitosti te podnaprave. 

Uredba o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. Uredba o nadomestilih za kmetovanje na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I) je spremenjena zaradi odločitve Evropske komisije, ki je bila sprejeta 16. 12. 2020, in sicer da se zaradi pandemije covid – 19 podaljša uporabo obstoječega pravnega okvira skupne kmetijske politike in obstoječa pravila o državni pomoči v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželju. Pravni okvir je opredeljen v Smernicah Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020, ki so podaljšane do 31. 12. 2022. Prav tako se zaradi spremembe Uredbe EU o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (EU) pri pomoči de minimis  v kmetijskem sektorju v februarju 2019, podaljša njena veljavnost do 31. 12. 2027 in zviša zgornja meja pomoči de minimis v primarni kmetijski proizvodnji.

Nadomestila se izplačajo na najožjih vodovarstvenih območjih, namenjenih za varstvo vodnih virov za javno oskrbo s pitno vodo, ki so določena v skladu s predpisi Vlade Republike Slovenije. Upravičenec do nadomestila je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti vložil zahtevek za izplačilo nadomestila. Zavezanec za izplačilo nadomestila je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, ki upravlja vodni vir, za katerega je določen vodovarstveni režim na najožjem vodovarstvenem območju. Višina nadomestila se določi s točkovanjem kmetijskega gospodarstva na podlagi metodologije, ki je sestavni del uredbe o nadomestilih. 

Uredba o uporabi plovil na motorni pogon na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Krško na reki Savi

Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Krško na reki Savi. Po Zakonu o vodah (ZV-1) je plovba s plovili na motorni pogon po celinskih vodah prepovedana. Vlada pa lahko z uredbo na podlagi 66. člena ZV-1 določi posamezne celinske vode ali njihove dele, na katerih je uporaba plovil na motorni pogon dovoljena. Pri tem je treba upoštevati omogočanje splošne rabe voda, njihovo varstvo pred onesnaženjem ter ohranjanje naravnega ravnovesja v vodnih in obvodnih ekosistemih. Vlada na podlagi 107. člena ZV-1 določi tudi način in pogoje rabe vodnega ali morskega dobra za plovbo, pri čemer upošteva stanje voda, varstvo vodnih in obvodnih ekosistemov, varstvo pred škodljivim delovanjem voda in varstvo vodnih pravic. Plovbni režim na plovbnem območju ali plovni poti, določeni po predpisih o plovbi, mora skladno z ZV-1 določiti v uredbi. Občina Krško je na Ministrstvo za okolje in prostor poslala predlog spremembe uredbe. Občina Krško je predlagala, da se prehodno obdobje dovoljene plovbe na motorni pogon z notranjim izgorevanjem podaljša  iz 31. decembra 2020 na 31. decembra 2025. V spremembi uredbe je tako podaljšano prehodno obdobje dovoljene plovbe na motorni pogon z notranjim izgorevanjem do 31. decembra 2025.

Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje naplavin iz struge reke Soče

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje naplavin iz struge reke Soče. Spremembe uredbe so potrebne zaradi podaljšanega koncesijskega obdobja do 31. 12. 2023. Zaradi hitrejših postopkov se ukinjajo letni aneksi h koncesijskim pogodbam, ki so vključevali letne programe. Letni program pripravi Ministrstvo za okolje in prostor. V njem se določi količina naplavin za letni odvzem, kar je osnova za obračun plačila koncesije.

Uredba o koncesiji za odvzem naplavin iz lovilnih jam na reki Soči, Tolminki in Bači

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o koncesiji za odvzem naplavin iz lovilnih jam na reki Soči, Tolminki in Bači. Spremembe uredbe so potrebne zaradi podaljšanega koncesijskega obdobja do 31. 12. 2023 do izdelave nove študije prodonosnosti. Dosedanje koncesijsko obdobje se konča 31. 12. 2020. Zaradi hitrejših postopkov se ukinjajo letni aneksi h koncesijskim pogodbam, ki so vključevali letne programe.

Uredba o koncesiji za odvzem naplavin iz reke Save na območju Občine Litija

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o koncesiji za odvzem naplavin iz reke Save na območju Občine Litija na odvzemnih mestih, za katere je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje. Spremembe uredbe so potrebne zaradi podaljšanega koncesijskega obdobja do 31. 12. 2023. Zaradi hitrejših postopkov se ukinjajo letni aneksi h koncesijskim pogodbam, ki so vključevali letne programe. Letni program pripravi Ministrstvo za okolje in prostor. V njem se določi količina naplavin za letni odvzem, kar je osnova za obračun plačila koncesije.

Soglasje Občini Hoče – Slivnica za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju državnega prostorskega načrta

Vlada je Občini Hoče - Slivnica izdala  soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Državnega prostorskega načrta avtoceste za odsek Slivnica–Fram–BDC, na zemljiščih v katastrski občini Bohova. Občina Hoče - Slivnica želi v naselju Bohova urediti območje za centralne dejavnosti, ki leži med regionalno cesto R II 430, odsek 0873 in obstoječo lokalno cesto. Zemljišča, na katerih želi občina načrtovati, ležijo v območju državnega prostorskega načrta za avtocestni odsek Slivnica – Fram - BDC in so v veljavnem občinskem prostorskem načrtu opredeljene kot »prometne površine«. Občina želi na teh zemljiščih spremeniti podrobno namensko rabo iz območja prometnih površin v območje za centralne dejavnosti, ki bodo služile lokalni skupnosti.

Vetrne elektrarne Mislinja

Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Mislinja. Pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Mislinja je podalo Ministrstvo za infrastrukturo. Na podlagi osmega odstavka 84. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) je Ministrstvo za okolje in prostor z javnim naznanilom obvestilo javnost o podani pobudi. Pobuda in javno naznanilo sta bila od 13. junija 2019 do 26. julija 2019  javno objavljena na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. Pripravljavec je od junija 2019 do septembra 2020, v skladu z ZUreP-2, pridobil smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora, ter odločbo Sektorja za celovito presojo vplivov na okolje, pri Ministrstvu za okolje in prostor, da je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, v kateri se izvede tudi presoja sprejemljivosti na varovani območji narave. Na podlagi analize smernic je bilo število vetrnic s predlaganih 15 v pobudi zmanjšano na 4. Skupna nazivna moč polja vetrnih elektrarn bo največ do 45 MW. Sklep v skladu z drugim odstavkom 86. člena ZUreP-2 vsebuje cilje načrtovane prostorske ureditve, opis načrtovane prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi in okvirnim območjem ter občinami, na območju katerih bo predvidoma načrtovana prostorska ureditev, navedbe o pobudniku in investitorju državnega prostorskega načrta, nosilcih urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi državnega prostorskega načrta, obveznost izvedbe postopkov celovite presoje in presoje vplivov na okolje, obveznosti vseh udeleženih v postopku v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta, ter seznam strokovnih podlag in način pridobitve strokovnih rešitev.

Program upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020) za leto 2019

Vlada je sprejela Poročilo o izvajanju Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020) za leto 2019 (PUN). Vlada je 9. 4. 2015 sprejela Operativni program – Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020, ki v obsežni prilogi določa podrobne varstvene cilje za vsako posamično območje Natura 2000 in varstvene ukrepe oziroma usmeritve za njihovo doseganje ter izvajalce teh ukrepov oziroma usmeritev. Vlada je s tem sklepom naložila ministrstvom in drugim državnim organom ter nosilcem javnih pooblastil, ki so v Programu upravljanja določeni kot izvajalci ukrepov, da do izteka programskega obdobja te ukrepe izvedejo. Program je bil nato večkrat spremenjen oziroma dopolnjen. Vlada je 1. 3. 2018 s sklepom naložila ministrstvom in drugim državnim organom ter nosilcem javnih pooblastil, da o izvedbi ukrepov iz Programa upravljanja podrobno poročajo Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), ki pripravi končno poročilo za  vlado. Na osnovi zbranih podatkov o izvajanju ukrepov so bili pripravljeni preliminarni zaključki o verjetnosti izvedbe zastavljenih ukrepov do izteka PUN leta 2020. Preliminarni zaključki se nanašajo na prvo stopnjo pregleda izvajanja. Ugotovitve se pretežno nanašajo na nalaganje ukrepov drugim nosilcem in izvajalcem skozi razne administrativne akte in dokumente (npr. naravovarstvene smernice in nato gozdnogospodarske načre enot GGN, akte o podelitvi vodne pravice), in ugotovitve kakšen delež sektorskih ukrepov oziroma usmeritev se nanaša tudi na izvajanje posameznega ukrepa oziroma usmeritve PUN. Delež izvajanja ukrepov na tej prvi stopnji ne pomeni, da so se v enakem deležu prenašali tudi v izvedbene akte drugih sektorjev, ki nalagajo izvedbo ukrepov na terenu samem. Verjetnost, da bo (na prvi stopnji) izvedenih med 90 in 100 % zastavljenih ukrepov oziroma usmeritev iz PUN; obstaja za področja gozdarstvo, upravljanje z divjadjo (lovstvo), ribištvo, prostorsko načrtovanje in varstvo narave (upravljanje zavarovanih območij, koncesija in zakonodajne spremembe, zavarovanje). Verjetnost, da bo izvajanje v teku med 90 in 100 % zastavljenih ukrepov, ne bodo pa v celoti izvedeni, obstaja za ukrepe oziroma usmeritve na področjih kmetijstvo (ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja, navzkrižna skladnost), upravljanje voda in varstvo narave (komunikacijske aktivnosti). Verjetnost, da bo izvedenih ali v izvajanju manj kot 90 % zastavljenih ukrepov, obstaja za ukrepe oziroma usmeritve na področjih kmetijstvo (kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, melioracijski jarki in ostalo), varstvo narave (pogodbeno varstvo, skrbništvo, odkupi, obnovitev in ostalo), nadzor, monitoringi in raziskave ter preostali ukrepi.

Odgovor Evropski komisiji v zvezi s presojo vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje in celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja  

Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije 30. 10. 2020 zaradi neizpolnitve obveznosti iz direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje in direktive o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (kršitev št. 2011/2216). V predsodnem postopku je Slovenija tri očitke iz uradnega opomina zadovoljivo pojasnila, medtem ko Evropska Komisija pri treh očitkih v obrazloženem mnenju še vedno vztraja in jih »nadgrajuje« z dodatnimi argumenti. Slovenija pa v odgovoru tudi te tri očitke zavrača in podrobneje pojasnjuje pravilno razlago slovenskega prava, iz katerega po njenem mnenju izhaja, da očitane kršitve pravnega reda Evropske unije (EU) ne obstajajo. Vseeno pa navaja tudi, da je v duhu sodelovanja z EU pripravljena ponovno preučiti vpliv nekaterih možnih sprememb na notranji pravni sistem.