Skoči do osrednje vsebine

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs: Občine pomemben sogovornik v procesu načrtovanja koriščenja evropskih sredstev

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs se je udeležila dogodka v okviru cikla Zlati pogovori, ki potekajo ob 10. obletnici Zlatega kamna. Na virtualnem pogovoru z naslovom »Kako do sredstev za občine po letu 2020?« je državna sekretarka poudarila, da so občine in razvojne regije pomemben sogovornik tako v procesu načrtovanja sredstev evropske kohezijske politike obdobja 2021–2027 kot razpoložljivih sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje in odpornost.

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs je na okrogli mizi predstavila izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in novosti, ki jih prinaša. »Vlada med drugim načrtuje poenostavitev sistema pridobivanja evropskih sredstev. Upravičence oziroma projektne izvajalce želimo razbremeniti nepotrebnih administrativnih bremen, seveda kjer je to mogoče. Pri tem moramo upoštevati vsa evropska in nacionalna pravila izvajanja evropske kohezijske politike. Prizadevali si bomo, da bomo pri tem uspešni,« je uvodoma poudarila državna sekretarka. Kot je povedala, se vlada trudi v največji meri prisluhniti vsem deležnikom v procesu izvajanja kohezijske politike. Po njenem mnenju bomo le tako razpoložljiva sredstva usmerili v projekte, ki bodo prispevali k trajnostnemu in enakomernemu razvoju slovenskih regij ter države kot celote.

Državna sekretarka je udeležence dogodka tudi seznanila z novostmi glede izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD), in mehanizma dogovora za razvoj regij (DRR). »Poleg mehanizma CTN za mestne občine nameravamo vzpostaviti podoben mehanizem tudi za vsa ostala mesta, ki imajo status mesta na podlagi Zakona o lokalni samoupravi. Aktivno delamo na izboljšanju sedanjega mehanizma DRR, ki se je na področju izvajanja kohezijske politike pokazal kot preveč zapleten in ga bo treba bistveno poenostaviti. Mehanizem CLLD se ohranja v bolj ali manj nespremenjeni obliki, bodo pa potrebne poenostavitve pravil, zlasti za »podeželski« del CLLD,« je še pojasnila.

»Treba pa se je zavedati, da kljub dodatnim sredstvom, ki bodo Sloveniji na voljo iz evropskega svežnja za okrevanje in odpornost, denarja nikoli ne bo dovolj za vse predvidene investicije in projekte. Zato je zelo pomembno, da občine okrepijo tako medsebojno sodelovanje kot sodelovanje s podjetji in drugimi partnerji, in tako v sodelovanju najdejo odgovore na lokalne razvojne izzive,« je poudarila.

V nadaljevanju je državna sekretarka predstavila tudi napredek v procesu priprave nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki bo podlaga za koriščenje sredstev Sklada za okrevanje in odpornost. »Kot pove že samo ime instrumenta, je osnovni namen teh sredstev okrevanje po krizi, nastali zaradi epidemije COVIDa-19, in krepitev odpornosti Evropske unije. Osnovi cilji NOO bodo zagotovitev odpornosti zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, ublažitev socialno-ekonomskih posledic epidemije, podpora strateških vlaganj za zeleni in digitalni prehod ter oblikovanje spodbudnega poslovnega okolja,« je povedala državna sekretarka.

Na posvetu vlade z občinami 20. avgusta in posamičnih srečanjih z župani so ti večkrat izpostavili željo, da se v NOO vključi tudi možnost financiranja urejanja odpadnih voda za območja manjša od 2000 populacijskih enot. »V osnutku načrta smo takšne investicije predvideli in prizadevali si bomo, da bo v dialogu z Evropsko komisijo to tudi potrjeno,« je zaključila državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs.