Za izboljšanje zraka v Zasavju več kot milijon evrov

Vlada je izdala Odlok o spremembah Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Zasavja. Na območjih, kjer so presežene mejne vrednosti koncentracij za delce (PM10), se izvajajo načrti za kakovost zraka. Namen  tega načrta je v najkrajšem možnem času zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi po Direktivi 2008/50/ES. V občinah Trbovlje in Zagorje ob Savi se skupaj načrtuje za uresničitev ukrepov 1.038.571 evrov, od tega za ukrepe na področju ogrevanja 468.571 EUR, na področju prometa pa 570.000 EUR.

Izvajanje odloka bo imelo pozitivne učinke tudi za gospodarstvo, zlasti zato, ker bodo finančni viri iz kohezijskih sredstev uporabljeni s pomočjo gospodarskih subjektov na različnih področjih, kot so: za gradbeništvo skozi energetske sanacije stavb in širitve daljinskega ogrevanja, širitve omrežja za oskrbo z zemeljskim plinom, vzpostavitev novih mikro sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso; za promet širitev urejanje postajališč, širitev sistema izposoje koles, obnova voznega parka mestnega potniškega prometa in komunalnih vozil in tako naprej.

Pokazalo se je, da je strateški pristop k odloku pravilen in se ob novelaciji odloka in programa nadaljuje. Načrti kakovosti zraka so pripravljeni v sodelovanju z lokalno skupnostjo, Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Ministrstvom  za okolje in prostor. Načrti kakovosti zraka bodo tudi v prihodnje predvsem temeljili na ukrepih učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter trajnostne mobilnosti. Ker gre za povečini urbana področja, bodo usmeritve načrtov pomemben element trajnostnega urbanega razvoja, tako na področju mobilnosti, kot tudi na področju energetike in prostorskega načrtovanja. Pri tem bo ključno usklajeno načrtovanje ukrepov in razvoja na teh področjih in uveljavljanje ukrepov s sinergijskimi učinki za učinkovito rabo energije, trajnostno mobilnost in varstvo okolja. Viri sredstev so enaki kot v prejšnjem odloku: občine, spodbude države, sredstva drugih subjektov in gospodinjstev. Ažurirani so tudi podatki ARSO o rezultatih meritev kakovosti zraka. Spodbude države bodo financirane iz sredstev prihrankov energije po Energetskem zakonu, Sklada podnebnih sprememb in Kohezijskih  sredstev za obdobje  2021̶2022 in sredstev iz skladov Evropske unije za obdobje 2021̶2027 (se še pripravlja in usklajuje med Republiko Slovenijo in Komisijo).

Uredba o vodovarstvenem območju za javno oskrbo s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in delu občine Ljutomer

Vlada je izdala Uredbo o vodovarstvenem območju za javno oskrbo s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in delu občine Ljutomer. Vodovarstveno območje se določi z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo prebivalstva s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino.

Vodovarstveno območje se deli na notranja območja, in sicer na:

• najožje vodovarstveno območje z najstrožjim vodovarstvenim režimom,
• ožje vodovarstveno območje s strožjim vodovarstvenim režimom in
• širše vodovarstveno območje z milejšim vodovarstvenim režimom.

Del vodovarstvenega območja sta tudi območji zajetja, in sicer zajetje okoli črpališča Mihovci, znotraj katerega je 16 vodnjakov, in črpališče v kanalu Formin. Območji zajetja sta namenjeni izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.

Odgovor Evropski komisiji glede prenosa direktive o izrabljenih vozilih

Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije 30. oktobra 2020 zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz 1. in 3. člena Odločbe Komisije 1. aprila 2005 o določitvi podrobnih pravil za spremljanje ciljev za ponovno uporabo/predelavo in ponovno uporabo/recikliranje iz Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih vozilih (kršitev številka 2019/2269). Slovenija poročevalske obveznosti poročanja o doseženih ciljih ponovne uporabe in predelave ter ponovne uporabe in recikliranja izrabljenih vozil za leti 2015 in 2016 ni izpolnila, ker na osnovi poročil zavezancev ni razpolagala z vsemi zahtevanimi podatki. Prav tako je bila po pregledu podatkov ugotovljena vprašljiva pravilnost v poročilih zavezancev poslanih podatkov. Ministrstvo za okolje in prostor je zato moralo opraviti dodatne preglede in uskladitve podatkov, analize za zagotovitev izvedenih podatkov na podlagi analiz poročil nosilca skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili in samostojnih obratov za obdelavo izrabljenih vozil, predvsem pa je bila potrebna tudi pridobitev dodatnih podatkov samostojnih obratov za obdelavo izrabljenih vozil. Usklajevanje podatkov in izdelava poročil za leti 2015 in 2016 je v zaključni fazi in Republika Slovenija bo Evropski komisiji v kratkem preposlala zahtevani poročili.

Odgovor Evropski komisiji glede prenosa direktive o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja

Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije 30. oktobra 2020, zaradi nenotifikacije vseh predpisov za prenos Direktive Sveta 2013/59/Euratom 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom v pravni red Republike Slovenije (kršitev št. 2020/2264). Vlada odgovarja, da Republika Slovenija za odpravo nekaterih očitkov pripravlja spremembe več predpisov. Pripravljen je že predlog sprememb in dopolnitev Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), ki bodo odpravile nekatere kršitve pri prenosu Direktive 2013/59/Euratom. Predlog zakona je v javni obravnavi in je dostopen na spletni strani eDemokracija. Glede sprememb Pravilnika o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom vlada ocenjuje, da bo  predlog pripravljen predvidoma do marca, sprejet pa konec maja 2021. Glede sprememb Pravilnika o posebnih zahtevah varstva pred sevanji in načinu ocene doz ocenjujemo, da bo predlog pripravljen predvidoma do marca 2021, sprejet pa do konca maja 2021. Glede sprejetja predpisa, ki bo določal zahteve za novogradnje in rekonstrukcije objektov z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona, ocenjujemo, da bo predlog pripravljen predvidoma v prvi četrtini leta 2021, predpis pa bo sprejet predvidoma do konca maja 2021. Takoj po sprejetju in objavi teh predpisov bo izveden postopek notifikacije teh predpisov z vnosom vseh pomembnih podatkov in besedil predpisov ter korelacijske tabele v elektronsko notifikacijsko bazo Evropske komisije. 

Stališče Republike Slovenije v zvezi z Aarhuško konvencijo

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije ki Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti. Republika Slovenija pozdravlja predlog sprememb in dopolnitev Uredbe Evropske unije (EU) o izvajanju Aarhuške konvencije, ki je namenjen izboljšanju dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah na ravni EU. Slovenija meni, da je v luči srečanja pogodbenic Konvencije v oktobru 2021 potrebno storiti vse, da Svet in Evropski parlament čim prej dosežeta dogovor o predlogu sprememb uredbe. Predlagana sprememba uredbe se nanaša na akte EU institucij in možnost pravnega varstva tako imenovanega. notranjega revizijskega postopka) pred institucijami EU za nevladne organizacije. Predvideva, da bodo lahko nevladne organizacije z notranjim revizijskim postopkom izpodbijale tudi splošne in ne le posamične akte EU in obenem omogoča izpodbijanj vseh aktov, ki nasprotujejo okoljskem pravu EU in ne le aktov, sprejetih na podlagi "okoljskega določb  Pogodbe o delovanju Evropske unije".  Cilj, h kateremu stremi EU je, da se zagotovi skladnost pravnega reda EU z Aarhuško Konvencijo in v tej luči bo treba pozorno spremljati tudi odziv Odbora za ugotavljanje skladnosti s konvencijo.

Stališče Republike Slovenije v zvez z izboljšanjem pravnega varstva v okoljskih zadevah

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Izboljšanje dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah v Evropski uniji (EU) in njenih državah članicah - 11854/2-. Stališče se glasi:Republika Slovenija v luči zadostitve zahtevam Odbora za nadzor skladnosti Aarhuške konvencije, ki je ugotovil, da EU ne izpolnjuje v celoti zahtev Aarhuške konvencije pozdravlja Sporočilo Komisije. To pravno nezavezujoče sporočilo, ki je priloženo predlogu Komisije za spremembo Uredbe (ES) št. 1367/2006 (Aarhuška uredba), je skupaj z omenjenim predlogom uredbe namenjeno razrešitvi očitkov o kršitvi konvencije v zadevi ACCC/C/2008/32 (drugi del).