Živali so sicer prilagojene na zimo z menjavo letne dlake z zimsko, tolšča, ki jo pridobijo v jesenskih mesecih, pa jim pomaga prebroditi mrzel del leta. Osnovna strategija preživetja divjadi pozimi je čim manj gibanja in nepotrebnega porabljanja energije, zato se umakne v tako imenovana prezimovališča, kjer ob skromni zimski prehrani potrebuje predvsem mir. Prav zato je pomembno, da se kot souporabniki življenjskega prostora živali zavedamo, da divjad vsako vznemirjanje moti in jo lahko tudi smrtno ogrozi.

Ob tem je še posebej potrebno opozoriti na pogosto izpuščanje psov iz povodcev, kar lahko privede v življenjski prostor divjadi, še posebno, če jo psi začnejo preganjati, divjad pa se v visokem snegu že sicer težko giblje. Pomanjkanje hrane, izguba dodatne energije zaradi mraza in še dodatno zaradi bega so za divjad lahko usodni, saj živali težko nadomestijo izgubljeno energijo. Oslabele živali pa postanejo še lažji plen, lahko zbolijo in nenazadnje shirajo.

V zaostrenih zimskih okoliščinah za divjad ustrezno poskrbijo tako lovski čuvaji oziroma zaposleni v loviščih s posebnim pomenom, kot tudi lovci iz lovskih družin v preostalih loviščih. V obdobju, ko primanjkuje hrane, divjad uporablja krmišča, na katerih je krmljenje dovoljeno le lovcem, za kar so strokovno usposobljeni. Zato velja posebno opozorilo vsem, ki niso člani lovskih organizacij, naj ne poskušajo sami zalagati krmišč ali krmiti divjadi na neprimernih mestih oziroma v bližini človeških bivališč. To strokovno opravilo je treba prepustiti lovcem, saj lahko z nepravilnim krmljenjem divjadi povzročimo več škode kot koristi.

Divjad pozimi torej še posebej potrebuje mir, zato je ne ogrožajmo z neprimernim  ravnanjem in posegi v njeno življenjsko okolje. Spoštujmo gozd in njegove prebivalce!

Več o gozdnem bontonu na tematski spletni strani Skrbno z gozdom.