Skoči do osrednje vsebine

Ob 5. obletnici Pariškega sporazuma - Vladne podnebne politike morajo biti odgovorne do vseh podsistemov in hkrati slediti podnebnim ciljem

Voditelji držav članic Evropske unije (EU) so danes v Bruslju dosegli dogovor o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) na ravni EU do leta 2030, s sedanjih 40 na najmanj 55 % glede na leto 1990. Ob jutrišnji peti obletnici sprejetja Pariškega sporazuma je tako Slovenija skupaj z drugimi državami EU na poti k ambicioznemu cilju 55 % zmanjšanja emisij TGP do leta 2030 na ravni EU. Ta cilj je ključen za uravnoteženo doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Novi cilj zmanjšanja emisij TPG za najmanj 55 % je uravnotežen, realističen in tudi ekonomsko upravičen. Omogočil bo preobrazbo EU v krožno in nizko-ogljično gospodarstvo. To bo prispevalo k večji konkurenčnosti EU in njenih držav članic na svetovnih trgih, ter bo hkrati pozitivno vplivalo na dobrobit in zdravje državljanov. Reševanjem okoljske krize in ekonomska blaginja sta namreč povezana: gospodarska rast ni mogoča v okolju, v katerem je porušeno naravno ravnovesje. To kažejo tudi skrajni vremenski pojavi zadnjih let in degradacija okolja.

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je ob tem poudaril, da je »podnebna politika medresorska interdisciplinarna politika, ki združuje sektorje energetike, kmetijstva, gozdarstva in druge. Posledično je podnebna politika povezana s politikami več sektorjev, ki morajo stremeti k doseganju podnebnih ciljev, vendar to ni edini cilj. Hkrati morajo ostati konkurenčni in izpolnjevati svoje osnovne naloge, kot tudi ustvarjanje delovnih mest, bruto dodane vrednosti in zagotavljanje trajnostnih ter konkurenčnih virov. Odgovorna podnebna politika je torej bistveno več kot zgolj doseganje podnebnih ciljev, je tudi ohranjanje ostalih podsistemov družbe v razvojnem ciklu, da se razvijajo in dolgoročno preživijo.«, s čemer sledimo vodilu nikogar pusti zadaj oz ga prezreti.

Zato moramo začeti uresničevati Evropski zeleni dogovor. Večletni finančni okvir bo skupaj z Instrumentom za okrevanje »NextGenerationEU« (naslednja generacija EU) namenil vsaj 30-% delež izdatkov za podnebne naložbe. Vsi odhodki bodo skladni s Pariškim sporazumom, pri čemer bodo morali spoštovati tako imenovano načelo neškodljivosti. Ciljna uporaba teh sredstev bo spodbudila naložbe zasebnega sektorja.

Pri tem je pomembno, da bodo pri doseganju nacionalnih ciljev držav članic upoštevane nacionalne okoliščine in različni izhodiščni položaji. Nobena država članica ali regija ne sme ostati sama v neenakem položaju.

Pri doseganju podnebne nevtralnosti morajo biti upoštevana energijska učinkovitost in zanesljivost oskrbe z energijo. Preprečiti moramo energetsko revščino - zagotoviti moramo pošten in socialno pravičen prehod na čisto energijo in na podnebno nevtralnost.

»Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pozdravlja danes sprejeti dogovor voditeljev Vlad na Evropskem Svetu do leta 2030 (s ciljem 55-% znižanja), pri čemer bodo morali vsi  sektorji prispevati z maksimalnimi napori. MOP v trem trenutku koordinira medsektorske aktivnosti. Pričakovano pa bomo imeli največje izzive na sektorju prometa. To je predvsem zaradi nekaterih specifik Slovenije, med najpomembnejšima to, da je Slovenija tranzitna država in da imamo relativno poceni pogonska goriva«, je povedal minister in dodal: »Pomembno orodje je Sklad za podnebne spremembe. Na MOP posodabljamo načrt, kako področje podnebnega financiranja ustrezno usmeriti v projekte, ki bodo učinkovito sledili cilju zniževanja emisij. Moj cilj je, da v preostanku mandata, to je do vključno 2022, v celoti porabimo razpoložljiva sredstva. Projekti so vezani na vse resorje, tako na primer za energetsko obnovo stavb, vlaganje v obnovljive vire energije, v krožno gospodarstvo, vlaganje za prehod na železnice in obnovitev železniške infrastrukture ter zamenjavo kurilnih naprav gospodinjstev.«

Slovenija bo vodila EU na najpomembnejěih podnebnih pogajanjih po pariškem dogovoru in sicer na naslednji podnebni konferenci novembra prihodnje leto v Glasgowu. Gre za znaten vsebinski, logistični in finančni zalogaj, ki se ga Slovenija zaveda in ga aktivno naslavlja. Z danes potrjenim dogovorom glede najmanj 55% znižanja emisij do leta 2030 ter potrditvijo nadgrajenega cilja ( NDC) na Svetu za okolje prihodnji teden bo tako lahko tudi EU pravočasno do konca leta Sekretariatu Konvencije ZN o spremembi podnebja sporočila nov, ambicioznejši cilj EU. S tem bo EU ohranila svojo vodilno vlogo ter še naprej vodila s svojim zgledom.

Aktivnosti Slovenije

Slovenija na nacionalni ravni pospešeno dela na strateškem načrtovanju doseganja neto ničelne stopnje emisij TGP do leta 2050.

Minister Vizjak je povedal, da smo v Sloveniji »v fazi finalizacije priprave Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do 2050, ki vključuje vse sektorje. Strategijo bo Vlada RS obravnavala predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta, Državni zbor RS pa naj  bi jo sprejel do poletja 2021.«

Strategija je dokument, s katerim želi Slovenija prispevati k skupnim naporom doseganja podnebne nevtralnosti na ravni EU kot tudi na mednarodni ravni v okviru Pariškega sporazuma, in sicer tako, da si tudi sama zastavlja cilj, da bo do leta 2050 dosegla neto ničelne emisije. V naslednjih 30. letih bo tako Slovenija zmanjšala izpuste TGP za 80 do 90 % glede na leto 2005, izboljšala ponore, pospešila izvajanja politik prilagajanja na podnebne spremembe in s tem prispevala k večji podnebni varnosti prebivalcev.

Slovenija je v zadnjih 5. letih trikrat povečala podnebno financiranje in še naprej ostaja zavezana k dogovoru z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Pariškega sporazuma. 

Za mednarodno podnebno financiranje je Slovenija v letu 2019 skupno namenila dobrih 5,7 milijona evrov, kar predstavlja 33-odstotno povečanje glede na leto prej.

Slovenija se zaveda, da so za naslovitev problema podnebnih sprememb izrednega pomena tudi ukrepi na globalni ravni, zato svoja sredstva namenja tudi v Zeleni podnebni sklad (GCF) Združenih narodov (v letu 2019 - milijon evrov za obdobje prve popolnitve sklada, načrtuje pa vplačilo tudi ob naslednjem polnjenju, predvidoma čez štiri leta), vplačuje v sklad Svetovne banke (GEF) in članarino UNFCCC.

Slovenija je tudi donator mednarodne razvojne pomoči, predvsem na področju Zahodnega Balkana, kjer za naslednja leta načrtuje sofinanciranje lokalnih eko skladov in drugih razvojnih projektov na področju podnebja.

Razogljičenje preko prehoda na krožno gospodarstvo

Slovenija se v sodelovanju z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT Climate KIC, EIT Raw Materials) in Skupnim raziskovalnim centrom iz Ispre pripravlja na izvedbo Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije s prehodom na krožno gospodarstvo. Projekt bo z vrsto konkretnih ukrepov in s spreminjanjem načina izvajanja obstoječih, postopno uvajal tudi sistemske spremembe za podporo zeleni tranziciji ob hkratnem zagotavljanju socialne blaginje in gospodarske konkurenčnosti.

»Zelo realno in možno je, zasledujoč cilj nižanja emisij v naslednjih 10-ih letih, prestrukturirati večji del industrije v nizkoogljično industrijo ali celo industrijo brez izpustov. Projektov v slovenskem gospodarstvu, ki težijo k nižjim emisijam, je veliko. Hkrati je dolžnost vlade, da sprejme ukrepe, ki zasledujejo cilj brezogljičnosti. Ne nazadnje smo pred mesecem dni podpisali koncesijsko pogodbo za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, ki predstavlja preizkušen obnovljivi vir«, je dodal minister.

Načrtovano je, da bo ta projekt povezal tudi vse deležnike na področju krožnega gospodarstva. Ob ciljni podpori, ki bo v okviru projekta namenjena verigam vrednosti z največjim krožnim potencialom, bo to za načrtovalce in izvajalce politik različnih resorjev (gospodarskega, izobraževalnega, raziskovalnega, infrastrukturnega, kmetijskega, okoljskega, zunanjih zadev in javne uprave ter financ) priložnost, da v sodelovanju z institucijami EU krepimo zavedanje, znanje in sposobnost uporabe načel krožnega gospodarstva za naslavljanje izzivov podnebnih sprememb in za načrtovanje razvoja, ki ne bo na račun čezmerne porabe primarnih virov in onesnaževanja okolja.