Srečanje ministrov osmih alpskih držav in Evropske unije, ki poteka vsaki dve leti, je bilo tokrat prvič organizirano virtualno. Vse od začetka francoskega predsedovanja aprila 2019 je sodelovanje na področju varstva in trajnostnega razvoja Alp kljub zdravstveni situaciji neovirano teklo naprej. Bérangère Abba, državna sekretarka francoskega ministrstva za ekološko tranzicijo, pristojna za biotsko raznovrstnost, je predstavila rezultate intenzivnega dela na vodilnih temah francoskega  predsedovanja, to je na področju kakovosti zraka, trajnostnem upravljanju voda, biotske raznovrstnosti ter podnebnih spremembah.

Pri tem je bila posebna pozornost namenjena kakovosti zraka, kar je tudi osrednja tema 8. Poročila o stanju Alp. Četudi je ohranjanje kakovosti zraka opredeljeno v ciljih Alpske konvencije, je bila doslej ta tema obravnavana le posredno. Tokrat je bilo vprašanje ohranjanja kakovosti zraka obravnavano poglobljeno ob upoštevanju vseh virov onesnaževanja; deset dogovorjenih priporočil za odločevalce pa naj bi prispevalo k celostni javni politiki.

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac je v imenu Slovenije poudaril pomen prispevka Alpske konvencije pri skupnih prizadevanjih za izboljšanje in ohranjanje kakovosti zraka v Alpah ter pristopih blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v luči doseganja podnebne nevtralnosti do sredine stoletja.

Kot pomembne za ohranjanje kakovosti zraka v gorskih območjih je izpostavil ukrepe na področju uporabe lesne biomase za ogrevanje, ozaveščanja ter medsektorskega povezovanja. Poudaril je tudi vlogo prostorskega načrtovanja kot okvira za povezovanje ukrepov sektorjev za doseganje sinergijskih učinkov blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v prostoru. Za izvajanje so poleg skupnih zavez pomembni tudi konkretni nacionalni – nekaj jih je še v teku – in vsealpski projekti, ki kažejo zglede ter bolj neposredno nagovarjajo posameznika k spremembi ravnanja.