Skoči do osrednje vsebine

Kakovost zraka in podnebje: skupne aktivnosti v Alpah v ospredju XVI. Alpske konference

Uspešno se zaključuje prva virtualna Alpska konferenca z doseženim napredkom na področju ohranjanja kakovosti zraka in podnebja ter z dvema sprejetima političnima deklaracijama o upravljanju voda in biotski raznovrstnosti gora.

Robert Rožac kot govorec na virtualnem srečanju Alpske konvencije

Državni sekretar Robert Rožac

Srečanje ministrov osmih alpskih držav in Evropske unije, ki poteka vsaki dve leti, je bilo tokrat prvič organizirano virtualno. Vse od začetka francoskega predsedovanja aprila 2019 je sodelovanje na področju varstva in trajnostnega razvoja Alp kljub zdravstveni situaciji neovirano teklo naprej. Bérangère Abba, državna sekretarka francoskega ministrstva za ekološko tranzicijo, pristojna za biotsko raznovrstnost, je predstavila rezultate intenzivnega dela na vodilnih temah francoskega  predsedovanja, to je na področju kakovosti zraka, trajnostnem upravljanju voda, biotske raznovrstnosti ter podnebnih spremembah.

Pri tem je bila posebna pozornost namenjena kakovosti zraka, kar je tudi osrednja tema 8. Poročila o stanju Alp. Četudi je ohranjanje kakovosti zraka opredeljeno v ciljih Alpske konvencije, je bila doslej ta tema obravnavana le posredno. Tokrat je bilo vprašanje ohranjanja kakovosti zraka obravnavano poglobljeno ob upoštevanju vseh virov onesnaževanja; deset dogovorjenih priporočil za odločevalce pa naj bi prispevalo k celostni javni politiki.

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac je v imenu Slovenije poudaril pomen prispevka Alpske konvencije pri skupnih prizadevanjih za izboljšanje in ohranjanje kakovosti zraka v Alpah ter pristopih blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v luči doseganja podnebne nevtralnosti do sredine stoletja.

Kot pomembne za ohranjanje kakovosti zraka v gorskih območjih je izpostavil ukrepe na področju uporabe lesne biomase za ogrevanje, ozaveščanja ter medsektorskega povezovanja. Poudaril je tudi vlogo prostorskega načrtovanja kot okvira za povezovanje ukrepov sektorjev za doseganje sinergijskih učinkov blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v prostoru. Za izvajanje so poleg skupnih zavez pomembni tudi konkretni nacionalni – nekaj jih je še v teku – in vsealpski projekti, ki kažejo zglede ter bolj neposredno nagovarjajo posameznika k spremembi ravnanja.

Pomembni mejniki pri izvajanju Alpskega sistema podnebnih ciljev 2050

Na zadnji Alpski konferenci, aprila 2019, je bila sprejeta Innsbruška deklaracija skupaj z Alpskim sistemom podnebnih ciljev 2050, s katerimi bi do leta 2050 oblikovali podnebno nevtralne in podnebno odporne Alpe. Izvajanje sistema podnebnih ciljev z danes sprejetim posodobljenim Akcijskim načrtom za podnebje v Alpah (Climate Action Plan 2.0) prehaja v konkretno fazo. S pomočjo smernic izvajanja, ki jih je predlagal Posvetovalni odbor za alpsko podnebje (ACB), so tako vzpostavljeni pomembni vzvodi za doseganje sistema podnebnih ciljev.

Varstvo dragocenih virov

Ministri za okolje in njihove delegacije so na XVI. Alpski konferenci potrdili ponovno vzpostavitev in varstvo nujno potrebnih naravnih virov. Ministri so tako sprejeli Deklaracijo o celostnem in trajnostnem upravljanju voda v Alpah ter Deklaracijo o varstvu biotske raznovrstnosti gora in njena promocija na mednarodni ravni.

Kot znak priznavanja prostorskih posebnosti alpskega prostora ter pomena biotske raznovrstnosti gora namerava francosko predsedstvo 13. januarja 2021 organizirati prireditev na temo biotske raznovrstnosti gora. Ta dogodek naj bi izostril zavedanje o pomenu varstva občutljive gorske krajine po vsem svetu in okrepil zavzemanje za delovanje v tej smeri.

Podnebje kot vodilni motiv švicarskega predsedovanja

Ob zaključku XVI. Alpske konference je predsedovanje Alpski konvenciji od Francije prevzela Švica in se ob tem zahvalila za močno zavzetost francoskega predsedstva za aktivnosti v zadnjem letu in pol.

Švicarska zvezna predsednica Simonetta Sommaruga je podnebje predstavila  kot prednostno temo predsedovanja 2021–2022. Alpska konvencija bo pri tem svojo pozornost posvetila nemotoriziranemu prometu v turizmu ter urejanju in razvoju prostora. V okviru 9. Poročila o stanju Alp na temo Alpska mesta bo švicarsko predsedstvo zastavilo tesno sodelovanje z alpskimi mesti in občinami.