Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 43. redne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostora

Vlada je na 43. redni seji obravnavala tri točke s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Sprememba uredbe dopušča gradnjo vetrnih in sončnih elektrarn kot obnovljivih virov energije

Vlada je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja. Sprememba uredbe dopušča gradnjo vetrnih in sončnih elektrarn, če je pridobljeno vodno soglasje in so v postopku izdaje vodnega soglasja za gradnjo objektov ter izvajanje gradbenih del preverjeni vplivi na vodni režim in stanje vodnega telesa. Vetrne in sončne elektrarne sodijo med obnovljive vire energije (OVE), kar pomeni, da je njihova uporaba skoraj neomejena, saj se energija zajema iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter in drugo.

Slovenija ima zastavljen krovni nacionalni cilj, do leta 2020 doseči najmanj 25-odstotni delež OVE v končni bruto rabi energije. Ključen način za doseganje ciljev OVE na področju električne energije je v za okolje prijaznem načinu proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in v soproizvodnji toplote. Zajemanje OVE ne izčrpa njegovega vira. Obnovljivi viri energije so okolju prijazni, pridobivanje energije iz njih pa ne pušča umazanije, izpušnih plinov ali strupenih odpadkov. S sprejeto uredbo so dane možnosti za zmanjševanje administrativnih ovir pri pripravi dokumentacije za postavitev vetrnih in sončnih elektrarn na vodovarstvenih območjih. 

Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2021

Vlada je sprejela Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2021. Višina plačila za koncesijo za 1000 litrov stekleničene podzemne vode za leto 2021 znaša 1,381 evra. Za leto 2021 je celotni priliv z naslova koncesij za rabo vode za proizvodnjo pijač ocenjen na 712.622,44 evra.

Nadomeščanje fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije kot eden izmed podnebnih ukrepov

Za doseganje cilja neto ničelnih emisij bo Slovenija pospešeno spodbujala širok nabor tehnologij in virov ter uvajanje obnovljivih virov energije (OVE), skladno z načeli in zahtevami okoljske zakonodaje. Vlada je na seji odločala o prevladi koristi hidroenergije, in sicer v primeru hidroelektrarne (HE) Mokrice. Odločitev pri tehtanju javne koristi je pretehtalo, da bo hidroelektrarna kot obnovljivi vir energije bistveno prispevala k učinkovitemu delovanju celotne obstoječe verige elektrarne na Spodnji Savi in tako k realizaciji ciljev obnovljivih virov. Tako bo prispevala k podnebnim ukrepom in čimprejšnjemu prenehanju rabe fosilnih goriv v Sloveniji. Slovenija se je zavezala, da poveča deleže  OVE, kar  izhaja tudi iz  nacionalnega energetskega  in podnebnega načrta (NEPN). Projekt je  večnamenski, saj predstavlja tudi izvedbo protipoplavnih ukrepov za vasi v brežiški občini (Krška vas, Velike Malence, Čatež ob Savi, Mostec, Loče, Mihalovci,...) in še zlasti je pomemben za turistično podjetje Terme Čatež. Projekt zagotavlja tudi stabilizacijo nivojev podzemne vode na širšem vplivnem območju, kar bo ugodno vplivalo na pogoje kmetovanja.  Akumulacijski bazen HE Mokrice bo omogočil rekreacijo in športne aktivnosti prebivalcem in tudi obiskovalcem Term Čatež. Vlada Republike Slovenije izdaja Odločbo o prevladi javne koristi energetike - obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z integralnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za objekt Hidroelektrarne Mokrice. Vlada je pretehtala javno korist energetike – obnovljivih virov in javne koristi ohranjanja narave ter odločila, da javna korist energetike – obnovljivih virov energije, v primeru hidroelektrarne Mokrice, prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave. Gre za posebni postopek, v katerem se v primeru varovanih območij – evropskega ekološkega omrežja Natura 2000 lahko ob pomanjkanju drugih možnosti javne koristi premisli, ob tem pa določi tudi ustrezne izravnalne ukrepe, ki jih druge evropske države že uporabljajo.

V primeru Mokrice je bil ugotovljen bistven vpliv večnamenskega projekta hidroelektrarne, ki zagotavlja tudi poplavno varnost, izboljšanje stanja podzemnega vodnega telesa ter prilagajanje na podnebne spremembe na dve evropsko pomembni vrsti - zvezdogleda in platnico, česar ni bilo mogoče omiliti s preprostimi ukrepi in so zato zanje pripravljavci Dodatka presoje sprejemljivosti na varovana območja podali strokovno oceno D-vpliv, ki je bistven ter predložili strokovne izravnalne ukrepe.

Vlada je zato določila tudi izravnalne ukrepe, ki jih mora izvesti investitor:

V posebnem ohranitvenem območju Spodnja Sava (SI3000304) je Vlada določila izravnalne ukrepe:

  • drstišče pod jezovno zgradbo,
  • drstišča v prehodu za vodne organizme in v obvodni strugi,
  • drstišča v pretočni akumulaciji,
  • ureditev izlivnega dela Krke, ureditev zatonov na izlivnih delih pritokov Orehovec in Grajski potok in posebnem ohranitvenem območju Krka s pritoki.

V posebnem ohranitvenem območju Krka s pritoki (SI3000338) je določila izravnalni ukrep: ribji habitat in drstišče na izlivnem delu reke Krke. Zaradi delnega strokovnega dvoma v uspešnost nadomestitve ukrepov v izlivnem delu Krke za populacijo zvezdogleda je Vlada upoštevala tudi načelo previdnosti in določila tudi dodaten izravnalni ukrep, in sicer se na območju (SI 3000262) Sava-Medvode-Kresnice dopolni z vrsto zvezdogled (Gobio uranoscopus), ki se izvede pred izdajo integralnega gradbenega dovoljenja. Pri tem je nujno, da se izvedejo vsi izravnalni ukrepi. Določiti se tudi monitoring, in sicer je potrebna natančna določitev metode ciljnega monitoringa za zvezdogleda in platnico, pri tem pa se upoštevajo najnovejše metode in prakse. V postopku so sodelovale tudi nevladne organizacije.

Pri odločitvi se je vlada naslonila na Zakon o ohranjanju narave in podzakonske akte, Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save in Energetski zakon ter dejstvo, da je Vlada že leta 2013 sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za hidroelektrarno Mokrice ter na predložena strokovna gradiva dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja in presojo vplivov na okolje ter mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. O postopku je bila obveščena tudi Evropska komisija.