Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 42. redne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostora

Vlada je na 42. redni seji obravnavala pet točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Uredba o načinu vpisa upravljavcev nepremičnin v zemljiški kataster in kataster stavb

Vlada je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o načinu vpisa upravljavcev nepremičnin v zemljiški kataster in kataster stavb. Uredbo o načinu vpisa upravljavcev nepremičnin v zemljiški kataster in kataster stavb je treba dopolniti zaradi razširitve možnosti določitve upravljavcev, ki so druge pravne osebe, ki jim je pravica upravljanja nepremičnin podeljena s posebnim zakonom, in zaradi potreb po vpisu več dokončnih upravljavcev na posamezni parceli v zemljiški kataster oziroma delu stavb v kataster stavb. Upravljavec nepremičnin državnega premoženja postane tisti, ki je kot upravljavec določen z zakonom, podzakonskim predpisom, aktom o ustanovitvi ali sklepom vlade. Ta del je bilo treba dopolniti, da se omogoči, da se kot upravljavci nepremičnin, katerih lastnik je Republika Slovenija, poleg državnih organov in oseb javnega prava, ki jim je pravica upravljanja nepremičnin podeljena z zakonom, podzakonskim predpisom, aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije, ali s sklepom vlade, v zemljiški kataster in kataster stavb vpišejo tudi druge pravne osebe, ki jim je pravica upravljanja nepremičnin podeljena s posebnim zakonom. Druge pravne osebe so lahko pravne osebe iz Zakona o gospodarskih družbah. Tak primer je na primer družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., ustanovljena za gospodarjenje z državnimi gozdovi na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Prvi odstavek 16. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) določa, da če isto nepremičnino uporablja več uporabnikov, je upravljavec te nepremičnine tisti uporabnik, ki zaseda njen največji del, če se uporabniki s pisnim sporazumom ne dogovorijo drugače. Deveti člen uredbe, ki ureja vpis »dokončnega upravljavca« je dopolnjen in s tem je omogočen vpis več upravljavcev v zemljiški kataster in kataster stavb, če je s posebnim zakonom na konkretni parceli ali delu stavbe pravica upravljanja podeljena več upravljavcem – na primer vpis dveh upravljavcev na eno parcelo po Zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije  in Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Upravljavca iste parcele bosta Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o.

Splošni okoljski akcijski program Evropske unije do leta 2030

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030, ki se glasi:

»Republika Slovenija pozdravlja Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o Splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do 2030«. Evropska komisija je predlagani »Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o Splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do 2030« pripravila kot nadaljevanje okoljske politike in 7. Okoljskega akcijskega programa, ki bo potekel 31. decembra 2020. Osmi okoljski akcijski program bo s svojo dolgoročno vizijo in okoljskimi prednostnimi cilji, ki jih deli z Evropskim zelenim dogovorom, podpiral skupno zavezanost Evropske unije k zelenemu okrevanju in v celoti podpiral okoljske in podnebne cilje Evropskega zelenega dogovora.

Glavni cilj 8. okoljskega akcijskega programa je pospešiti prehod Unije na podnebno nevtralno, z viri učinkovito, čisto in krožno gospodarstvo na pravičen in vključujoč način ter dosego okoljskih ciljev Agende 2030. Šest tematskih prednostnih ciljev obsega:

  • zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje naravnih in drugih ponorov s ciljem dosega podnebne nevtralnosti do leta 2050;
  • krepitev odpornosti in zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam;
  • pospešitev prehoda v krožno gospodarstvo in ločevanje gospodarske rasti od rabe virov;
  • zasledovanje ambicije k ne-toksičnemu okolju, ki zajema zrak, vodo in tla, ter varovanje zdravja in dobrega počutja državljanov pred drugimi tveganji in vplivi;
  • varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov;
  • spodbujanje trajnostne proizvodnje in porabe, zlasti na področjih energetike, industrijskega razvoja, stavb in infrastrukture, mobilnosti in prehranskega sistema.

Predlagani sklep Evropske komisije ne vsebuje konkretnih ukrepov za doseganje navedenih ciljev, saj so ti ukrepi že določeni v Evropskem zelenem dogovoru in bodo opredeljeni v okviru dokumentov, pripravljenih na njegovi podlagi. Ne glede na to pa Republika Slovenija predlaga, da se sklep dopolni s seznamom konkretnih aktivnosti ter nosilci in roki njihove izvedbe, ki bodo potrebne za doseganje ciljev programa. Opredelitev konkretnih aktivnosti je nujna predvsem za vsebine, ki zadevajo mehanizme spremljanja rasti (Evropski semester, nacionalni reformni programi in načrti za okrevanje in odpornost) in mehanizme finančne, davčne in naložbene politike. Republika Slovenija predlaga, da se program dopolni na način, da naslovi gospodarjenje s prostorom in tudi opustitev paradigme neskončne rasti. Republika Slovenija je tudi mnenja, da je treba v programu nasloviti izzive na svetovni ravni, ki vplivajo na okolje in podnebje Evropske unije (EU), kot so naraščanje števila prebivalstva zunaj EU in izvoz pritiskov na okolje na ozemlja zunaj EU, ki se dogajajo zaradi življenjske ravni v EU. Republika Slovenija predlaga vključevanje okoljskih in podnebnih vidikov pri ocenjevanju napredka v okviru Evropskega semestra, nacionalnih reformnih programov in načrtov za okrevanje in odpornost ter opozarja na pomembnost informiranja, komuniciranja in ozaveščanja javnosti glede vseh okoljskih vsebin.

Republika Slovenija glede okvira za spremljanje izvajanja programa predlaga:

  1. a) da se podrobneje opredeli pogostost spremljanja in da se za ta namen v 1. odstavku 4. člena »redno ocenjevanje in poročanje o napredku Unije in držav članic« dopolni z navedbo letnic ocenjevanja in poročanja: 2025 in 2029;
  2. b) da okvir spremljanja izpostavi nujnost izboljšanja spremljanja stanja na področju biotske raznovrstnosti, in sicer predvsem z izboljšanjem kazalnikov, da bodo odražali stanje ekosistemskih storitev na globalni ravni. Pri tem se lahko uporabi pristop oziroma rezultati sodelovanja Evropske okoljske agencije in Evropskega urada Programa OZN za okolje pri snovanju novih kazalnikov biotske raznovrstnosti;
  3. c) da se v okvir za spremljanje vključijo tudi podatki iz poročevalskih mehanizmov mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenice so države članice in Unija;
  4. d) da mehanizem za spremljanje naslovi tudi nujnost prekinitve prakse drobljenja in množitve poročevalskih obveznosti ter poda usmeritev za združitev poročevalskih obveznosti, kjer je to primerno, za boljši prikaz in analizo stanja biotske raznovrstnosti in stanja okolja nasploh.

Republika Slovenija bo navedena stališča zagovarjala v okviru pogajanj na Delovni skupini za okolje Sveta EU, ki jih je že začelo nemško predsedstvo.

Imenovanje generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Bojana Dejaka za generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije v Ministrstvu za okolje in prostor, za mandatno dobo petih let, in sicer od jutri do najdlje 3. 12. 2025, z možnostjo ponovnega imenovanja. Bojan Dejak je tudi trenutno vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor.

Odgovor na uradni opomin Evropske komisije v zvezi s prenosom direktive o embalaži in odpadni embalaži v pravni red Republike Slovenije

Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije 7. 10. 2020 zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive (EU) 2018/852 spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži v pravni red Republike Slovenije (kršitev št. 2020/0482). Republika Slovenija bo Direktivo 2018/852/EU v slovenski pravni red v celoti prenesla z Uredbo o embalaži in odpadni embalaži. Predlog uredbe, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je že bil v javni obravnavi, prav tako je že končano medresorsko usklajevanje. Kontaktna točka Evropske komisije je izvedla notifikacijo 10. novembra 2020 in obvestila MOP, da predpis ne sme biti izdan do 11. februarja 2021 (tako imenovani rok mirovanja). Predlog uredbe je dostopen na tej spletni strani. MOP bo takoj po koncu roka mirovanja poslalo predlog predpisa ponovno v pregled Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, nato pa ga preposlalo v obravnavo Vladi Republike Slovenije. Načrtovano je, da bo vlada izdala Uredbo o embalaži in odpadni embalaži v prvi polovici leta 2021.

Odgovor na uradni opomin Evropske komisije v zvezi s prenosom Direktive o spremembi direktive o odpadkih v pravni red Republike Slovenije

Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije 7. 10. 2020 zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive (EU) 2018/851 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih v pravni red Republike Slovenije (kršitev številka 2020/0481). V odgovoru je pojasnjeno, da bo prenos določb Direktive 2018/851/EU, ki so zakonske narave, izveden z novim Zakonom o varstvu okolja (ZVO-2), prenos določb te direktive, ki so podzakonske narave, pa z novo Uredbo o odpadkih in Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH). S temi predpisi bo v celoti izveden prenos Direktive 2018/851/EU. Predlog Uredbe o spremembi in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) je v medresorskem usklajevanju in bo sprejet najkasneje januarja 2021. Osnutek ZVO-2 je v pripravi in bo predvidoma sprejet do oktobra 2021. Načrtuje se, da bo hkrati s sprejetim ZVO-2 sprejeta tudi nova Uredba o odpadkih. S tem bo izveden celovit prenos Direktive 2008/98/ES o odpadkih.