Druga obletnica prepovedi geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Česa ponudniki ne smejo?
Ponudniki ne smejo zavrniti prodaje ali dostopa do svojega spletnega mesta uporabnikom druge države članice EU. Prav tako jih ne smejo samodejno preusmeriti v jezikovno različico države, v kateri se nahajajo (razen, če potrošniki s tem soglašajo). Prepovedana je tudi uporaba obrazcev, ki ljudem iz drugih držav članic EU preprečujejo vnos podatkov.
Ali bi morale biti cene enake po vsej EU?
Ne, uvedba prepovedi geografskega blokiranja ne pomeni, da bi morale enake cene veljati v vseh državah EU. Vendar predpisi potrošnikom zagotavljajo dostop do cen, ki jih ponujajo druge države EU in Evropski gospodarski prostor. To pomeni, da če ima spletno mesto tujega ponudnika za izposojo avtomobilov več jezikovnih različic z različnimi cenami, lahko slovenski potrošnik izbere nakup po ceni, ki je, na primer, na voljo potrošniku iz Italije.
Ali lahko ponudnik zavrne tujo kartico?
Ponudnik lahko sam določi plačilne metode. To pomeni, da lahko navede vrste in kategorije kartic, ki jih sprejema. Vendar pa ne sme zavrniti potrošnikove transakcije na podlagi lokacije plačilnega računa ali države, v kateri je bila izdana kreditna / debetna kartica.
Ali mora tuj ponudnik poskrbeti za dostavo kupljenih izdelkov v državo potrošnika?
Ne. Predpisi od ponudnika ne zahtevajo, da blago dostavi v državo potrošnika. Če ponudnik potrošniku ne ponudi storitve dostave kupljenega izdelka v njegovo državo, lahko potrošnik blago osebno prevzame ali se dogovori o načinu in kraju dostave v državi ponudnika. Če se ponudnik strinja, lahko potrošnik poskrbi za dostavo kupljenega blaga v svojo državo.
Ali velja prepoved geografskega blokiranja za vse vrste blaga in storitev?
Ne. Nekatere kategorije storitev so izključene iz področja uporabe teh pravil. To so:
- avdiovizualne storitve, ki jih je mogoče zagotoviti na podlagi ozemeljskih licenc;
- finančne storitve, vključno s plačilnimi storitvami (na primer možnost odprtja bančnega računa);
- storitve s področja prevozov (na primer prodaja letalskih vozovnic).
- storitve, povezane z avtorsko zaščitenimi vsebinami ali deli v nematerialni obliki, kot so storitve pretočnega predvajanja glasbe in e-knjige.
Poročilo Evropske komisije o kratkoročnem pregledu Uredbe
Evropska komisija je 30. novembra objavila poročilo, ki analizira prvih 18 mesecev izvajanja veljavne Uredbe, kot tudi možne učinke razširitve njenega področja uporabe, tudi v zvezi z avtorsko zaščitenimi vsebinskimi storitvami. Ugotovitve kažejo, da polovica anketiranih potrošnikov pozna pravila o prepovedi geografskega blokiranja. Nekateri pozitivni učinki se zaznavajo tudi pri boljši dostopnosti in lažji prijavi na tuje spletne strani ponudnikov, ki delujejo v EU.
Iz poročila tudi izhaja da:
- so pristojni organi držav članic za pomoč in izvrševanje določil, ki so trgovce seznanjali z uveljavljenimi pravili in s tem zagotavljali skladnost poslovanja trgovcev z Uredbo, v tem obdobju dosegli visoko stopnjo sporazumnih rešitev (nad 50 %).
- so se številne pomembne ovire za potrošnike pri čezmejnih nakupih zmanjšale – recimo zahteve glede lokacije, ki uporabnikom preprečujejo registracijo na tujih spletnih mestih zaradi njihovega poštnega naslova ali omejitve pri čezmejnemu dostopanju do spletnih mest, ki so zavračale dostop uporabnikov ali jih samodejno preusmerjale na lokalna spletišča.
- se je z neomejenim dostopom do čezmejnih spletnih mest povečala količina nakupov z dostavo v državo kupca, čeprav Uredba prodajalcev ne zavezuje k čezmejni dostavi.
V poročilu se obravnava tudi možnost še bolj učinkovite uporabe Uredbe v prihodnje, kar bo uresničljivo z uveljavitvijo in uskladitvijo drugih ukrepov na notranjem trgu, in sicer na področju elektronskega poslovanja in varstva pravic potrošnikov na področju digitalnih vsebin in storitev. Poročilo tako obravnava tudi morebitno razširitev področja uporabe zakonodaje na dostopnost čezmejnih avdiovizualnih vsebin. Med letoma 2015 in 2019 se je namreč število potrošnikov, ki do njih skušajo dostopati, skoraj podvojilo, medtem ko je sama dostopnost do teh vsebin zelo različna glede na kraj prebivanja - v Nemčiji je znašala do 43,1 %, v Grčiji pa se je zabeležila dostopnost do zgolj 1,3 % razpoložljivih vsebin.