Namen dogodka je bil povezati strokovnjake iz gospodarstva, raziskovalnih inštitucij ali univerz iz Slovenije, Hrvaške in drugih držav iz jugovzhodne Evrope, ki delujejo na področju primarnih in sekundarnih surovin. Eno od pomembnih področij aktivnosti evropskega inštituta implementacije strategije iz Zelenega dogovora je tudi racionalna raba surovin, vključno z ekstrakcijo surovin iz rudarskih jalovin in recikliranje ostankov.

Minister mag. Vizjak je v nagovoru povedal, da svetovno prebivalstvo in povpraševanje po naravnih virih naraščata, zato je treba gospodarsko dejavnost razviti tako, da ne bo škodovala, temveč nasprotno, obrnila podnebne spremembe in degradacijo okolja, čim bolj zmanjšala onesnaževanje ter ohranila in obogatila naravni kapital ter tako zagotovila obilje obnovljivih in neobnovljivih virov.

Za uvedbo celovitega koncepta spodbujanja trajnostnih vzorcev potrošnje in proizvodnje z razvojem novih delovnih mest in potencialom nove gospodarske rasti v skladu z zavezami Agende za trajnostni razvoj 2030, je Evropska komisija  sprejela Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, ki nalaga ustrezne ukrepe za celoten življenjski cikel posameznega izdelka, od proizvodnje do oblikovanja trgov za »sekundarne« (odpadne) surovine.

Minister je poudaril, da »smo na ministrstvu že konkretno pristopili h konkretizaciji pojma krožno gospodarstvo. Ker predelava odpadkov v proizvode predstavlja enega izmed najpomembnejših načinov krožnega gospodarstva, smo na podlagi različnih strokovnih znanj, mednarodno primerljivih praks, zavez do EU in okolju prijaznih ciljev, ki sledijo poslanstvu ponovne uporabe odpadkov, spremenili Uredbo o odpadkih. V spremenjeni uredbi so določeni pogoji za prenehanje statusa odpadka. Prav tako je določen postopek, na podlagi katerega so določena merila, med njimi tudi okoljevarstvena, za predelavo odpadkov v proizvode. Ključno vlogo pri določanju teh meril imate v rokah in v presoji vi, stroka« in dodal: »Na podlagi strokovne presoje ta merila predpiše Vlada Republike Slovenije, ali pa so določena v vsakem primeru posebej. V vsakem primeru morajo merila temeljiti na skrbnem razmisleku o morebitnih vplivih nastalega proizvoda na okolje.«

Udeležence dogodka je nagovorila tudi Jasmina Karba iz Direktorata za okolje, ki je predstavila »Snovanje Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo«. Poudarila je na inovativni vidik tega projekta:

• pomen celovitega in sistemskega pristopa k uvajanju načel krožnega gospodarstva;
• sodelovanje z vodilnimi inštitucijami inovacij in tehnologij EU;
• predvidene so aktivnosti usmerjene na verige vrednosti z največjim krožnim potencialom: proizvodna, lesno-gozdarska, mobilnostna, prehranska in graditvena v kombinaciji s podpornimi sistemi, ki morajo s svojo transformacijo omogočiti prehod verigam vrednosti: izobraževalni, raziskovalno-inovacijski, finančni in upravni;
• pri izvedbi projekta bo zagotovljena podpora vsem deležnikom, ki bodo morali spremeniti način delovanja za učinkovit prehod na krožno gospodarstvo.

Več informacij