Skoči do osrednje vsebine

Sofinanciranje projektov na območju Triglavskega narodnega parka in obnova ceste v Gorjah

Vlada je na 40. redni seji obravnavala 7 točk s področja Ministrstva za okolje in prostor, med drugim tudi sofinanciranje projektov na območju Triglavskega narodnega parka in obnovi ceste v Gorjah.

Sofinanciranje projektov v Triglavskem narodnem parku in obnovo lokalne ceste v Gorjah

Vlada je veljavni načrt razvojnih programov 2020–2023 uvrstila dva nova projekta, in sicer Sofinanciranje občinskih projektov v Triglavskem narodnem parku (TNP) in Obnovo lokalne ceste v občini Gorje. Skupna vrednost projekta »Sofinanciranje občinskih projektov v TNP« je 427.169,78 evra. Vrednost sofinanciranja Ministrstva za okolje in prostor pa znaša v letu 2020, 304.580,51 evra in v letu 2021, 18.75,95 evra. Skupna vrednost projekta »Obnova lokalne ceste v Občini Gorje« znaša 658.030,18 evra. Vrednost sofinanciranja tega projekta pa znaša s strani Ministrstva za okolje in prostor v letu 2020, 116.600,00 evra, v letu 2020 pa 350.00,00 evrov. Investitorji teh projektov so parkovne lokalne skupnosti, v sklopu katerih se bodo med drugim uredila parkirišča, lokalne ceste, pešpoti in tako naprej, s čimer so bo zagotovil varen in kakovosten promet za vozila in ostale udeležence v prometu (kolesarji, pohodniki in drugi). Sofinanciranje občinskih projektov v TNP se bo izvajalo skladno z Zakonom o Triglavskem narodnem parku, Uredbo o merilih in kriterijih za spodbujanje in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanje dejavnosti v Triglavskem narodnem parku, Načrtom upravljanja Triglavskega narodnega parka 2016−2025 ter finančnim okvirjem za leto 2020 in 2021, Akcijskim načrtom za sofinanciranje parkovnih lokalnih skupnosti v obdobju 2020–2021 in s Programom dela in finančnim načrtom Javnega zavoda Triglavski narodni park za leto 2020. Namen teh projektov je spodbujanje trajnostnega razvoja v TNP, ki temelji na primerjalnih prednostnih TNP in ki prispeva k ohranjanju poseljenosti in preskrbi prebivalcev na tem območju.

Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo glavne ceste Bača–Dolenja Trebuša

Vlada je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za rekonstrukcijo glavne ceste G2-102/1038 Bača–Dolenja Trebuša. Z DPN je načrtovana rekonstrukcija odseka glavne ceste na območju naselja Dolenja Trebuša v občini Tolmin, v dolžini enega kilometra. Načrtovane ureditve obsegajo prestavitev ceste z vsemi glavnimi in spremljajočimi objekti: viaduktom v dolžini 112 metrov, predorom v dolžini 400 metrov, podpornimi in opornimi konstrukcijami, prepusti (počivališčem, lokacijama za začasno skladiščenje odvečnega materiala), vodnimi ureditvami ter ureditvami gospodarske javne infrastrukture. Velikost območja načrta je 3,2 hektara.

Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Vlada je julija 2018 sprejela spremenjeno in dopolnjeno Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, s katero je uredila možnost in pogoje za oprostitev plačila okoljske dajatve. Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi določb ter uredbe za oprostitev plačila okoljske dajatve izdalo odločbe o oprostitvi plačila okoljske dajatve z rokom veljavnosti do 31. decembra 2020. Ker je bila julija 2020 sprejeta pravna podlaga, ki ureja državne pomoči, bo na podlagi spremenjene uredbe mogoče podaljšati veljavnost odločb o oprostitvi plačila okoljske dajatve do 31. decembra 2023.

Uredba o državnem prostorskem načrtu za kablovod v Mestni občini Koper

Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o državnem prostorskem načrtu za 110 kV kablovod v Mestni občini Koper (DPN). Sprememba uredbe se nanaša na napačno objavljen grafični prikaz meje DPN v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 17/19. V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) se uredba o DPN uskladi po kratkem postopku, s katerim pripravljavec (Ministrstvo za okolje in prostor) pošlje predlog uskladitve omenjenega DPN v sprejem vladi, ta pa predlog sprejme z uredbo in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odzivno poročilo na Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije

Vlada je sprejela Odzivno poročilo na Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije; Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, 26. avgusta 2020, nato ga je poslala Računskemu sodišču Republike Slovenije. Odziv sta pripravila Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Računsko sodišče v zahtevi za predložitev odzivnega poročila od vlade zahteva, da pripravi načrt dejavnosti za sprejem predpisa, s katerim bo na podlagi četrtega odstavka 123. člena Zakona o vodah (ZV-1) za primere, ko je vodna pravica pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja, predpisala podrobnejša merila za določitev roka, načina in višine plačila za vodno pravico in merila za njegovo znižanje ter oprostitev. Zdajšnje stanje na področju plačevanja dajatev za rabo vode ne omogoča preproste, enoznačne ureditve plačil za rabo vode, zato je potrebna in načrtovana celovita prenova sistema plačil dajatev za rabo vode. Za celovito prenovo sistema plačil bo potrebna izvedba več zaporednih dejavnosti, in sicer sprememba oziroma uveljavitev zakonskih sprememb, sprememba podzakonskih predpisov (koncesijskih aktov) in vodnih dovoljenj ter sprejetje manjkajoče pravne podlage za plačilo vodne pravice, pridobljene na podlagi vodnega dovoljenja za vse vrste rabe vode. Institucije, ki so v Sloveniji odgovorne za rabo vode, bodo to nalogo opravile predvidoma v dveh letih, dejavnosti so v odzivu tudi podrobno obrazložene in naštete. Računsko sodišče v tem revizijskem poročilu še ugotavlja, da je javni zavod Varstveno delovni center Postojna (VDC Postojna) ustvaril presežek po fiskalnem pravilu za leto 2018. Glede tega računsko sodišče vladi nalaga, da javnemu zavodu VDC Postojna izda sklep o porabi presežka po fiskalnem pravilu iz leta 2018. V skladu s pozivom računskega sodišča je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že pripravilo predlog sklepa o porabi tega presežka po fiskalnem pravilu iz leta 2018, ki je trenutno v postopku medresorskega usklajevanja in ga bo vlada sprejela predvidoma še v tem mesecu.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti rekonstrukcije daljnovoda na odseku Renče

Vlada je sprejela odgovor na pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu (DPN) za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2 × 110 kilovoltov (kV) Gorica–Divača (odsek Renče). Vlada je podala stališče do navedb vlagateljev pobude, pri čemer meni, da je uredba tako postopkovno kot tudi vsebinsko zakonito pripravljena in je v skladu z Ustavo Republike Slovenije in veljavno zakonodajo Republike Slovenije. Vlada meni, da enačenje daljnovoda z napetostjo 2 ´ 110 kV z daljnovodom napetosti 220 kV ni ustrezno, saj gre za dva popolnoma različna sistema daljnovodov. Kakršno koli množenje ali seštevanje nazivnih napetosti ali pričakovanih vplivov je popolnoma napačno, saj je zapis 2 ´ 110 kV le kratek tehnični zapis, ki pomeni, da je daljnovod dvosistemski s tremi faznimi vodniki, vendar sta oba sistema nazivne napetosti 110 kV, torej obratuje kot daljnovod napetosti 110 kV. V skladu s sprejetim DPN je po pridobitvi pravice graditve, mogoče izdati gradbeno dovoljenje, v okviru katerega se bo presojala skladnost projekta za gradnjo z že sprejetim DPN. Po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja ima investitor pravico graditi daljnovod. Šele takrat začnejo veljati nekatere omejitve, nekatere pa šele po zaključeni gradnji daljnovoda. Največja omejitev rabe prostora v območju DPN velja le znotraj varovalnega pasu daljnovoda. Omejitev in prepovedi, navedenih v uredbi, ni mogoče enačiti z začasnimi ukrepi zavarovanja prostora. V skladu s prvim odstavkom 83. člena Zakona o urejanju prostora, ki je veljal v času odločanja, je lahko vlada z uredbo oziroma občina z odlokom z začasnimi ukrepi prepovedala parcelacijo zemljišč in promet z njimi, razen na območjih, na katerih je bila predvidena komasacija zemljišč, urejanje trajnih nasadov, sprejemanje sprememb prostorskih aktov, ki so veljali na območju začasnih ukrepov, ali izvajanje gradenj. Začasni ukrepi so imeli namen rezervacije nezasedenosti zemljišč do sprejetja upravnega akta. Z uredbo se predvidijo trajni posegi na zemljiščih, do katerih bo prišlo po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Po končani gradnji daljnovoda bo gradnja enostavnih objektov mogoča v skladu z določili prostorskih aktov, mnenji oziroma soglasji nosilcev urejanja prostora ali drugimi dovoljenji, če je to določeno z drugimi predpisi ter s pridobljenim soglasjem upravljavca daljnovoda. Nekatera razmerja (npr. prepoved gradnje) se bodo lahko uresničila le na podlagi konkretnih upravnih postopkov, kjer bo posebej potrebno tudi soglasje upravljavca za gradnjo v varovalnem pasu daljnovoda. V teh postopkih bodo lahko vsi tisti, v katerih položaj bi bilo poseženo, varovali svoje pravice. 

Memoranduma o razumevanju glede konzorcija za napovedovanje vremena na omejenem območju ter glede sodelovanja med državnimi meteorološkimi in hidrološkimi službami

Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o razumevanju glede konzorcija ALADIN-LACE-HIRLAM (Konzorciju držav južne Evrope in severne Afrike za numerično napovedovanje vremena za napovedovanje vremena na omejenem območju ter HRILAM- Skandinavskim konzorcijem za modeliranje vremena) ter Memoranduma o razumevanju glede sodelovanja med državnimi meteorološkimi in hidrološkimi službami osrednje in jugovzhodne Evrope v okviru RC LACE (program, ki povezuje srednjeevropske države)  programa, h katerima bo pristopila Agencija Republike Slovenije za okolje. Agencija Republike Slovenije za okolje oziroma njen predhodnik Hidrometeorološki zavod že od leta 1993 sodeluje v konzorciju za numerično napovedovanje vremena ALADIN in od leta 1996 v njegovem programu RC-LACE. Slednji še tesneje povezuje državne meteorološke in hidrološke službe osrednje in jugovzhodne Evrope pri prizadevanjih za učinkovit razvoj skupnega, numeričnega modela za napovedovanje vremena, katerega napovedi prispevajo k učinkovitejšemu napovedovanju ter opozarjanju pred nevarnimi meteorološkimi, hidrološkimi in okoljskimi razmerami v državah članicah. Leta 2005 je konzorcij ALADIN sklenil sporazum o sodelovanju s skandinavskim konzorcijem za modeliranje vremena na omejenem območju – HIRLAM. Ob vse tesnejšem sodelovanju med konzorcijema se je kot smotrna pokazala formalna združitev obeh konzorcijev ALADIN in HIRLAM. Konzorcija sta pripravila Memorandum o razumevanju glede konzorcija ALADIN-LACE-HIRLAM, katerega potrditev je predvidena v okviru skupnega zasedanja Generalne skupščine konzorcija ALADIN in Sveta konzorcija HIRLAM, ki bo potekalo 26. 11. 2020, na daljavo. Tako bo s 1. 1. 2021 vzpostavljen nov skupni konzorcij ALADIN-LACE-HIRLAM, prenehala pa bosta delovati konzorcija ALADIN in HIRLAM. Agencija Republike Slovenije za okolje bo pristopila k podpisu obeh sporazumov.