Skoči do osrednje vsebine

Ministrstvo za okolje in prostor bo podrobno preučilo vse pripombe, ki so podane na osnutek Zakona o urejanju prostora (ZUREP-3) in oblikovalo rešitev, ki bo družbeno in prostorsko najbolj sprejemljiva

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) želi z osnutkom Zakona o urejanju prostora (ZUREP-3) nadgraditi že uveljavljene vsebine sedaj veljavnega Zakonu o urejanja prostora (ZUREP-2) in odpraviti njegove pomanjkljivosti. Zakon se ne spreminja radikalno, ampak v celoti sledimo sedaj veljavnemu ZUREP-2 ki je bil sprejet v letu 2017 in se je začel uporabljati 1. 6. 2018. Osnutek zakona tako naslavlja le tiste vsebine, ki so se v dveh letih izvajanja zakona izkazale, da so potrebne prenove.

Odziv MOP glede odmere komunalnega prispevka

Tako novi Gradbeni zakon in Zakon o urejanju prostora predvidevata prestavitev odmere komunalnega prispevka iz faze pred izdajo gradbenega dovoljenja na čas po izdaji gradbenega dovoljenja. Predvideno je, da se obveznost plačila komunalnega prispevka veže na prijavo začetka gradnje. Poslovanje za potrebe odmere komunalnega prispevka je predvideno elektronsko in bo potekalo preko sistema eGraditev, znotraj prostorskega informacijskega sistema. To bo prispevalo k poenostavitvi samega postopka odmere in k večji transparentnosti.

Razlogov za prestavitev odmere komunalnega prispevka iz samega postopka izdaje gradbenega dovoljenja v fazo po izdaji gradbenega dovoljenja oziroma v fazo prijave gradnje, je več. Dejstvo je, da investitor komunalno infrastrukturo prične uporabljati šele, ko prične graditi objekt, torej po prijavi začetka gradnje, in ne že v času izdaje gradbenega dovoljenja. Predpisano je, da sme izvajalec gospodarske javne službe objekt priključiti na komunalno infrastrukturo le, če so zanj poravnane vse obveznosti iz naslova plačila komunalnega prispevka. S predlagano spremembo se bo skrajšal čas postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, zaradi česar bodo investitorji hitreje prišli do gradbenega dovoljenja. Investitorjem bo omogočeno tudi pridobivanje kreditov za namen plačila komunalnega prispevka. Pridobitev kreditov je namreč praviloma vezana na izdano gradbeno dovoljenja, zato imajo investitorji v sedanjem sistemu, ko je plačilo komunalnega prispevka potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja, težave pri pridobivanju kredita za del investicije, ki je vezana na plačilo komunalnega prispevka.

 Ne nazadnje bo nova predlagana rešitev odpravila tudi pogoste težave v praksi, ki so vezane na podatke, ki jih občine uporabljajo pri sami odmeri komunalnega  prispevka. Ti podatki zaradi spreminjanja projektne dokumentacije v času postopka izdaje gradbenega dovoljenja, manipuliranja investitorjev s predlaganjem prilagojene projektne dokumentacije za potrebe odmere komunalnega prispevka in odstopanja projektne dokumentacije za izvedbe glede na izdano gradbeno dovoljenje, pogosto niso realni. 

Bojazen občin, da investitorji ne bodo poravnali komunalnih prispevkov in bodo potrebne izterjave je povsem odveč. Poleg samega pogoja plačila komunalnega prispevka pred prijavo začetka gradnje je v zakonu predpisan tudi občinski nadzor in kazenske sankcije tako za zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, če ta ne plača komunalnega prispevka, kot tudi za izvajalca gospodarske javne službe (GJS) in njegovo odgovorno osebo, če pride do priključitve objekta na komunalno infrastrukturo brez poravnanih obvezanosti iz naslova plačila komunalnega prispevka.

Lokacijska preveritev

Zakon o urejanja prostora in Gradbeni zakon sta še v pripravi. V sklopu obravnave pripomb, ki smo jih prejeli  MOP so tudi pripombe povezane s členom, ki določa lokacijsko preveritev povezano z omogočanjem legalizacije. Tako kot vse pripombe bomo tudi te natančno proučili in v predlogu zakona oblikovali rešitev, ki bo družbeno in prostorsko najbolj sprejemljiva.