7,8 milijona evrov za program nujnih ukrepov  za  sanacijo zemeljskih plazov srednjega in malega obsega

Vlada se je seznanila s Programom nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilnosti tal majhnega in srednjega obsega za leti 2020 in 2021. Program ukrepov je ovrednoten na 7,8 milijona evrov. Sredstva so zagotovljena v z rednimi proračunskimi sredstvi Ministrstva za okolje in prostor ter Odlokom o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020–2023.  Veliko zemeljskih plazov in podorov se  namreč sproža izven dogodkov, ki so v veljavni zakonodaji opredeljeni kot naravna nesreča večjega obsega. Tovrstni pojavi  ne morejo biti predmet programov odprave posledic naravnih nesreč večjega obsega, skladno z določili Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in so prepuščeni naravni dinamiki oziroma v reševanje lokalni skupnosti. Zato je bila na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) oblikovana posebna proračunska postavka Sanacija plazov srednjega in malega obsega, in sicer z namenom financiranja sanacij zemeljskih plazov, ki ne morejo biti predmet obravnave v okviru programov odprave posledic naravnih nesreč na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, njihova sanacija pa zahteva finančna sredstva, ki presegajo finančno sposobnost prizadete lokalne skupnosti. Na poziv Ministrstva za okolje in prostor je prispelo 54 predlogov občin za izvedbo nujnih ukrepov na 156 evidentiranih pojavih nestabilnosti tal. Po pregledu dokumentacije in opredeljenih prioritet je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Program nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilnosti tal majhnega in srednjega obsega za leti 2020 in 2021, s katerim se načrtuje sofinanciranje izvedbe nujnih ukrepov na 32 pojavih nestabilnosti tal.

Uredba obravnava 83 zajetij ki so že ali bodo še vključeni v sistem javne oskrbe prebivalcev s pitno vodo v občinah Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane

Vlada je  izdala Uredbo o vodovarstvenih območjih za občini Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane. Uredba je pripravljena na podlagi Zakona o vodah  in določa vodovarstvena območja za varstvo podzemne vode v vodonosnikih vodnih teles podzemnih voda. V uredbi je obravnavanih 83 zajetij (zajeti izviri ali črpalne vrtine), ki so že vključeni v sistem javne oskrbe prebivalcev s pitno vodo v občinah Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane oziroma so javni oskrbi s pitno vodo namenjeni v prihodnje. Nekatera vodovarstvena območja se v celoti nahajajo na območju občin Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka, nekatera pa deloma posegajo tudi na območja občin Cerkno, Dobrova-Polhov Gradec, Medvode, Železniki ali Mestne občine Kranj. Z uredbo so določena notranja vodovarstvena območja z različnimi stopnjami varovanja. Z najstrožjim vodovarstvenim režimom na najožjem vodovarstvenem območju (VVO I) se varuje dovolj široko območje okoli zajetij, da se zagotavlja sprejemljivo tveganje za onesnaževanje s patogenimi mikrobiološkimi organizmi in drugimi onesnaževali. Na ožjih vodovarstvenih območjih (VVO II) se glede na hidrološke razmere in dinamiko podzemne vode zagotavlja dovolj dolg zadrževalni čas in dovolj veliko razredčenje onesnaževal ter s tem sprejemljivo tveganje za onesnaženje vode v zajetju z onesnaževali, ki počasi razpadejo. Širše vodovarstveno območje (VVO III) pa predstavlja celotno napajalno območje posameznega zajetja, kjer je zagotovljeno dolgoročno varstvo zdravstvene ustreznosti pitne vode. Meje vodovarstvenih območij temeljijo na hidrogeoloških karakteristikah vodonosnikov, iz katerih se zajema voda za oskrbo prebivalcev s pitno vodo in ne potekajo dosledno po parcelnih mejah, ampak je lahko v posamezno vodovarstveno območje vključen samo del posamezne parcele.

Uredba določa zaščitne ukrepe, prepovedi in omejitve v zvezi z rabo podzemne vode iz vodonosnikov, ki se varujejo s to uredbo, in z opravljanjem dejavnosti in ravnanjem na teh območjih. Zajetja in pripadajoča notranja območja se nahajajo bolj ali manj izven urbaniziranih območij, nekatera pa tudi v zelo naravno neokrnjenih območjih. Zaradi lažje preglednosti uredbe, so prepovedi, omejitve in zaščitni ukrepi pripravljeni  splošno, za posamezna zajetja oziroma za skupine zajetij, pa so za nekatere novogradnje oziroma posege poleg izbranih splošnih pogojev določene še dodatne zahteve, odvisno od posameznega notranjega vodovarstvenega območja in vrste novogradnje oziroma posega. Zaščitni ukrepi, prepovedi in omejitve so navedeni za novogradnjo zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov.

Uredba določa tudi zahteve v zvezi z ravnanjem na zemljiščih, nanašajo pa se na gnojenje in rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) kmetijskih in nekmetijskih zemljišč. Zaradi nevarnosti mikrobiološkega onesnaženja pitne vode je na kmetijskih zemljiščih na VVO I prepovedano gnojenje z gnojnico in gnojevko, glede rabe hlevskega gnoja in mineralnih gnojil pa so določene količinske omejitve vnosa dušika. V uredbi je določen selektiven pristop rabe FFS. Seznam prepovedanih aktivnih snovi, ki so na VVO I prepovedane, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vsako leto preveri, objavljen pa bo na osrednjem spletnem mestu državne uprave po sprejetju uredbe. Urejeno je gnojenje in raba FFS na nekmetijskih zemljiščih, torej v gozdu, in na stavbnih zemljiščih. Določene so tudi omejitve in zaščitni ukrepi glede skladiščenja goriv in nevarnih snovi ter zahteve glede parkiranja in vožnje čez notranja območja. Urejen je nadzor nad izvajanjem uredbe in kazenske določbe. V prehodnih določbah so določena prehodna obdobja, za izvajanje nekaterih zahtev vodovarstvenega režima, ki rabijo čas za prilagoditev.

Sklep o določitvi povprečne letne cene toplote za  en mega-joule  toplote (C) za leto 2021

Vlada je sprejela Sklep o določitvi povprečne letne cene toplote za  en mega-joule (1 MJ) toplote (C) za leto 2021. Povprečna letna cena toplote za 1 MJ toplote (faktor C) za leto 2021 znaša 0,026 evra. V letu 2020 je faktor C znašal prav tako 0,026 evra. Za leto 2021 je priliv iz naslova plačila za koncesijo za rabo termalne vode za potrebe kopališč in ogrevanja iz zadevnih uredb ocenjen na 1.374.012,16 evra, kar predstavlja enako vrednost kot, če bi za isto količino uporabili vhodne podatke, ki so veljali v letu 2020. Sredstva iz naslova plačane koncesnine pripadajo Skladu za vode. Pri finančni oceni priliva za leto 2020, 2021 in 2022 so upoštevani podatki o količini načrpane vode in temperaturi, ki so jih zavezanci navedli v oddanih napovedih za izračun plačila za koncesijo za leto 2019.

Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč in ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda  za leto 2021

Vlada je sprejela Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč in ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2021. Faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč in ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2021 znaša 0,5, in je enak kot v letu 2020. Celotni priliv iz naslova plačila bo v letu 2021 na podlagi določenega faktorja (D) znašal približno 1.210.028,33 evra, kar je enaka vrednost kot če bi za isto količino uporabili vhodne podatke, ki so veljali v letu 2020.  Sredstva iz naslova plačane koncesnine pripadajo Skladu za vode. Za finančno oceno priliva za leto 2020, 2021 in 2022 so upoštevani podatki o količini načrpane vode in temperaturi, ki so jih zavezanci navedli v napovedih za izračun plačila za koncesijo za leto 2019, oddanih Direkciji Republike Slovenije za vode.

Koncesija za rabo podzemne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Čatež

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o koncesiji za rabo podzemne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Čatež d. d. iz vrtin K-1/69, V-3/69, V-16/97, V-17/97, V-1/63, V-4/63 in V-14/72. 142. člen Zakona o vodah določa, da se koncesija lahko spremeni s spremembo koncesijskega akta ali spremembo koncesijske pogodbe. Predlagane spremembe in dopolnitev Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin K-1/69, V-3/69, V-16/97, V-17/97, V-1/63, V-4/63 in V-14/72 za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Čatež so potrebne zaradi zagotovitve dodatne vrtine V-15/88, ukinitve dveh vrtin, uskladitve koordinat vrtin z dejanskim stanjem ter spremenjenih količin.

Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2021

Vlada je sprejela Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda  za leto 2021. Določitev faktorja (D) je potrebna zaradi izračuna višine plačila za koncesijo, ki se izračuna za posamezno leto. Faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe ogrevanja, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2021 znaša 0,4, in sicer  je enak kot v letu 2020. Celotni priliv iz naslova plačila za koncesijo bo v letu 2021 na podlagi določenega faktorja (D) znašal okvirno 163.983,83 evrov, kar je enako kot, če bi za isto količino uporabili vhodne podatke, ki so veljali v letu 2020. Sredstva iz naslova plačane koncesnine pripadajo Skladu za vode. Za finančno oceno priliva za leto 2020, 2021 in 2022 so upoštevani podatki o količini načrpane vode in temperaturi, ki so jih zavezanci navedli v napovedih za izračun plačila za koncesijo za leto 2019, oddanih Direkciji Republike Slovenije za vode.

Imenovanje članov Komisije za ravnanje z  gensko spremenjenimi organizmi

Vlada je sprejela Sklep o imenovanju članov Komisije za ravnanje z  gensko spremenjenimi organizmi (GSO). Komisijo sestavlja 17 članov. Dosedanjim članom je potekel mandat, zato je vlada imenovala nove člane komisije za mandatno obdobje štirih let. Člane so predlagale zakonsko določene institucije, predstavnike nevladnih organizacij pa je ministrstvo izbralo na podlagi javnih razpisov. Člani komisije so predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, družboslovnih znanosti, humanističnih in naravoslovnih znanosti, medicinske in veterinarske znanosti, predstavnik znanstvenega odbora za delo z GSO v zaprtem sistemu, predstavnik znanstvenega odbora za namerno sproščanje GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg, predstavnika nevladnih organizacij s področja varstva okolja in po en predstavnik nevladnih organizacij s področja varstva potrošnikov in varovanja zdravja, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije in predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Predstavnike družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih ter medicinske in veterinarske znanosti predlagajo univerze, predstavnika znanstvenih odborov predlagata odbora, predstavnike nevladnih organizacij pa je Ministrstvo za okolje in prostor zbralo na podlagi javnega poziva po postopku v skladu s Pravilnikom o postopku za določitev predstavnikov nevladnih organizacij v Komisijo za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi. Naloge komisije so spremljanje stanja in razvoja na področju uporabe genske tehnologije in ravnanja z GSO; sprejemanje stališč in dajanje mnenj ter pobud v zvezi z uporabo genske tehnologije in ravnanjem z GSO ter glede družbenih, etičnih, tehničnih in tehnoloških, znanstvenih in drugih vidikov ravnanja z GSO; svetovanje vladi in ministrstvom  o zadevah v zvezi z uporabo genske tehnologije in ravnanjem z GSO; obveščanje in informiranje javnosti o stanju in razvoju na področju uporabe genske tehnologije in ravnanja z GSO, o svojih stališčih in mnenjih ter o svojem delu; izmenjava podatkov in izkušenj s sorodnimi institucijami v tujini ter sodelovanje z njimi.

Odgovor Slovenije zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz direktive o industrijskih emisijah

Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije z dne 14. 5. 2020 zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz direktive o industrijskih emisijah (Direktiva2010/75/EU - celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja), in sicer gre za kršitev številka  2019/2310. Slovenija je že pripravila spremembe  Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki bodo odpravile očitane kršitve pri prenosu Direktive 2010/75/EU. Spremembe podzakonskih predpisov so v pripravi in predvideva se, da bodo ti predpisi sprejeti in usklajeni z Direktivo 2010/75/EU predvidoma do marca 2021, ZVO-2 pa bo predvidoma sprejet do oktobra 2021.

Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2021

Vlada je sprejela Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2021. Izhodiščna struktura, ki se upošteva pri določanju različnih cen za plačilo vodnega povračila izhaja iz Pravilnika o klasifikaciji vrst posebne rabe vode in naplavin.  Glede na različne rabe vode se oblikujejo različne cene za plačilo vodnega povračila, pri čemer se upošteva oceno stopnje povračila stroškov. Predlagane cene za leto 2021 ob nespremenjeni rabi vode glede na leto 2020 predstavljajo enak prihodek. Ocenjena vrednost priliva za leto 2021 iz naslova vodnega povračila znaša okoli 31 milijonov evrov. Namen vodnega povračila je nadomestiti stroške, ki so povzročeni z obremenjevanjem voda, po načelu, da stroške nosi njihov povzročitelj. Vodno povračilo ima naravo okoljske dajatve za rabo naravne dobrine in pomeni ekonomski ukrep varstva okolja, ki spodbuja učinkovito rabo naravne dobrine tako, da imetnike vodne pravice za posebno rabo vode obremenimo s plačilom vodnega povračila tako, da pokrivajo vsaj del stroškov obremenjevanja voda.