Ključna sprememba Stanovanjskega zakona je uskladitev neprofitne najemnine

Državni sekretar je ob tem tudi izjavil, da je »ključna sprememba zakona prav gotovo uskladitev neprofitne najemnine. Gre za prehodno rešitev, dokler se ne uvedejo stroškovne najemnine. To pa zahteva daljši čas, saj je treba spremeniti celoten sistem, tako izračuna najemnine kot subvencij, predvsem pa urediti podatke. Prenizka neprofitna najemnina, ki je nominalno nespremenjena že od leta 2007, je eden od temeljnih razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanj. Občine in stanovanjski skladi s prenizko najemnino ne morejo več zagotavljati enostavne, sploh pa ne razširjene reprodukcije stanovanjskega fonda. Čakalne dobe na stanovanje se posledično podaljšujejo.« Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je prisluhnilo predlogom občin, javnih stanovanjskih skladov in Gospodarske zbornice Slovenije, ki so predlagali, da obstoječo vrednost stanovanjske točke uskladimo z rastjo cen od leta 2007 naprej ter predpišemo revalorizacijo stanovanjske točke za prihodnje. Neprofitna najemnina bi se tako postopno, v obdobju treh let, povišala za 33 %, hkrati bo MOP s prilagoditvijo subvencioniranja zagotovil, da se položaj najranljivejših skupin, to je prejemnikov subvencij, ne bo poslabšal.

Druga pomembna novost zakona je javni najem stanovanj

Državni sekretar je poudaril, da je druga pomembna novost zakona javni najem stanovanj. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji več deset tisoč praznih stanovanj, po nekaterih podatkih celo približno 100.000. Nekatera od teh stanovanj so sicer uradno prazna, a se ne oddajajo po uradni poti, del praznih stanovanj je neprimernih za bivanje, ali zaradi slabega vzdrževanja, nefunkcionalnosti ali pa so celo na neprimernih lokacijah. Vendar pa ocenjujemo, da je v državi med 20.000 in 30.000 praznih stanovanj v zasebni lasti, ki se ne oddajajo na najemnem trgu. Prav ta stanovanja želi MOP aktivirati v okviru javnega najema stanovanj. Javni najem stanovanj bi izvajal Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, ki bi prevzel vlogo  posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Stanovanja, ki bi jih lastniki za določen čas, najmanj treh let, zaupali v upravljanje skladu, bi ta oddajal z javnimi razpisi v podnajem. Lastniki stanovanj bi se razbremenili vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno bi imeli zagotovljeno prejemanje rednih dohodkov. Najemniki pa bi imeli zagotovljeno neprofitno najemnino in varen najem. Državni sekretar je še sporočil, da »bi čim bolj spodbudili gradnjo oziroma pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj, predlagamo višje dopustno zadolževanje stanovanjskih skladov, tako občinskih kot državnega, in sicer do 50 % namenskega premoženja. Državnemu stanovanjskemu skladu želimo omogočiti predkupno pravico pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji«.

Obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej

Kot je povedal državni sekretar, »na področju upravljanja uvajamo obvezne ločene fiduciarne račune za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej, kar bo doprineslo k varnejšemu in bolj transparentnemu vodenju sredstev rezervnih skladov«. Z namenom olajšanja sprejemanja odločitev etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah, še posebej glede izboljšav in posegov, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje, se znižujejo potrebna soglasja za izvedbo poslov. Tako bo po novem za vsa gradbena dela, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, zadoščalo tričetrtinsko soglasje etažnih lastnikov, ob hkratni zagotovitvi pravnega varstva preglasovanega etažnega lastnika, ki bo lahko sklep izpodbijal v nepravdnem postopku. Izboljšave, zavarovanje večstanovanjske stavbe kot celote in nekateri drugi posli, ki so bili do zdaj opredeljeni kot posli, ki presega redno upravljanje, se z novelo uvrščajo med posle rednega upravljanja, za katere zadošča 50 % soglasje.

Poudaril je še, da »epidemija, kateri smo priča v letošnjem letu in zaradi katere je bila in je še, država primorana sprejemati številne omejitvene ukrepe, med drugim omejitve zbiranja, je tudi upravnikom povzročila nemalo težav tako pri sklicevanju zborov lastnikov kot pri sprejemanju odločitev etažnih lastnikov. Zato uvajamo možnost elektronskega glasovanja in odločanja etažnih lastnikov, hkrati pa smo predvideli tudi izjeme glede upravnikove dolžnosti za sklic zbora lastnikov najmanj enkrat letno. Sklic zborov lastnikov ne bo več obvezen v primeru višje sile (naravna nesreča in podobno) ali izrednega dogodka (požar, vojna, epidemija).«