Za izboljšanje kakovosti zraka na območjih občin Maribor, Celje in Murska Sobota skoraj 63 milijonov evrov

Vlada je izdala tri novelirane odloke, in sicer Odlok o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor, Odlok o spremembah Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje in Odlok o spremembah Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Murska Sobota. Na območjih, kjer so presežene mejne vrednosti koncentracij za delce (PM10), se izvajajo načrti za kakovost zraka. Namen  teh načrtov je v najkrajšem možnem času zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi z dodatnimi ukrepi, ki se izvajajo dopolnilno k ukrepom, ki se uveljavljajo na ravni celotne države. Za uresničitev ukrepov za Mestno občino Maribor se načrtuje 28.572.121 evrov, od tega za ukrepe za področje ogrevanja 17.952.121, za področje prometa 10.485.000 evrov. Na območju Mestne občine Celje se načrtuje za uresničitev ukrepov 24.760.486 evrov, od tega za ukrepe za področje ogrevanja 5.502.119 za področje prometa 19.183.367 evrov. Na območju Murske Sobote se načrtuje za uresničitev ukrepov 9.419.340 evrov, od tega za ukrepe za področje ogrevanja 3.705.770, za področje prometa 5.706.070 evrov. Ob tem je treba poudariti, da se kakovost zraka uspešno izboljšuje prav preko izvajanja načrtov kakovosti zraka. Izvajanje odloka bo imelo tudi pozitivne učinke na gospodarstvo, in sicer zato, ker bodo finančni viri iz kohezijskih sredstev uporabljeni preko gospodarskih subjektov na različnih področjih, kot so: za gradbeništvo preko energetske sanacije stavb in širitve daljinskega ogrevanja, širitve omrežja za oskrbo z zemeljskim plinom, vzpostavitev novih mikro sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso; za promet širitev in dogradnja mestnega potniškega prometa, obnova voznega parka mestnega potniškega prometa in komunalnih vozil, in podobno. Velik del ukrepov v odloku je takšne narave, da zahtevajo minimalne finančne vložke, imajo pa velike učinke na izboljšanje kakovosti zraka. Gre predvsem za usklajene ukrepe na področju ozaveščanja, izobraževanja in komuniciranja. V tem smislu bosta država in občina še naprej delovali usklajeno.

Pokazalo se je, da je strateški pristop k odloku pravilen in se ga ob novelaciji odloka in programa nadaljuje. Načrte za kakovosti zraka so pripravljeni v sodelovanju z lokalno skupnostjo, Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Ministrstvom  za okolje in prostor. Načrti za  kakovosti zraka bodo tudi v prihodnje predvsem temeljili na ukrepih učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter trajnostni mobilnosti. Ker gre za povečini urbana področja, bodo usmeritve načrtov pomemben element trajnostnega urbanega razvoja tako na področju mobilnosti, kot tudi na področju energetike in prostorskega načrtovanja. Pri tem bo ključno usklajeno načrtovanje ukrepov in razvoja na teh področjih in uveljavljanje ukrepov s sinergijskimi učinki za učinkovito rabo energije, trajnostno mobilnost in varstvo okolja. Viri sredstev so enaki kot v prejšnjem odloku: občine, spodbude države, sredstva drugih subjektov in gospodinjstev. Ažurirani so tudi podatki ARSO o rezultatih meritev kakovosti zraka. Spodbude države bodo financirane iz sredstev prihrankov energije po Energetskem zakonu, Sklada podnebnih sprememb in Kohezijskih  sredstev za obdobje 2021-2022 in sredstev iz skladov Evropske unije za obdobje 2021-2027 (se še pripravlja in usklajuje med Republiko Slovenijo in Komisijo).

Za normalizacijo stanja, preprečitev in omilitev čezmerne škode zaradi poplav 10,7 milijona evrov

Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Program odprave neposredne škode na stvareh zaradi poplav novembra 2019, v skupni višini 10.700.000,00 evrov. Namen in cilj programa je realizacija ukrepov, ki so potrebni za normalizacijo stanja na prizadetih območjih in preprečitev oziroma omilitev čezmerne škode do katere lahko pride v nadaljevanju, če se z zakonom opredeljeni ukrepi ne bi izvajali. V letu 2020 je za odpravo posledic predvideno 2.300.000 evrov. Letos bo obnova potekala na najbolj prioritetnih objektih in sicer na področju vodne infrastrukture na zagotavljanju pretočnosti poškodovanih vodotokov in nujna sanacija brežin zaradi zajed, na področju lokalne cestne infrastrukture izvedba nujnih ukrepov pri sanaciji zemeljskih plazov. V prihodnjih letih sledi tudi obnova poškodovanih stavb in poškodovanih kulturnih spomenikov.

Vlada je sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav novembra 2019. Ugotovljeno je bilo namreč, da skupna končna ocena neposredne škode znaša 22,4 milijona evrov na podlagi končne ocene neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav med 14. in 20. novembrom 2019 in posledic visokega plimovanja morja med 12. in 14. novembrom 2019 in tako dosežen limit za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.

Odlok o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka

Vlada je izdala Odlok o spremembah Odloka o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka. Na podlagi zadnjih podatkov in ocen Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) kot pristojnega organa za ocenjevanje kakovosti zraka je bilo ugotovljeno, da je na območju Mestne občine Novo mesto kakovost zraka že tri leta pod mejnimi vrednostmi. Zato območje Mestne občine Novo mesto ne bo več uvrščeno med območja s preseganji delcev, saj meritve izkazujejo dobro kakovost zraka. Po meritvah ARSO je bilo na območju Mestne občine Novo mesto zadnja tri leta zabeleženo takšno število preseganj: 2017: 33, 2018: 31, in 2019: 10. Za onesnažena območja glede kakovosti zraka štejejo tista, ki imajo več kot 35 preseganj delcev PM10 v koledarskem letu. S tem ko Mestna občina Novo mesto ni več uvrščena med območja s preseganji mejnih vrednosti, zanjo prenehata veljati Odlok o načrtu kakovosti zraka na območju Mestne občine Novo mesto in pripadajoči podrobnejši program.

Sklep o določitvi deležev izpolnjevanja obveznosti pri ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo

Vlada je sprejela Sklep o določitvi deležev odpadne električne in elektronske opreme, za katere morajo proizvajalci električne in elektronske opreme za leto 2020 zagotoviti zbiranje in obdelavo odpadne električne in elektronske opreme. V skladu z drugim odstavkom 17. člena Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi mora proizvajalec električne in elektronske opreme (EE opreme) na svoje stroške zagotavljati zbiranje in obdelavo vse zbrane odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). Proizvajalec lahko navedeno obveznost izpolnjuje samostojno ali skupaj z drugimi proizvajalci na način iz 25. člena uredbe, tako da pristopi k izvajanju skupnega načrta ravnanja z OEEO, s katerim nosilec skupnega načrta v njihovem imenu zagotavlja njihove obveznosti iz drugega odstavka 17. člena uredbe (zbiranje in obdelavo OEEO). Proizvajalec mora zbiranje in obdelavo OEEO zagotoviti za delež zbrane OEEO, ki je enak njegovemu deležu EE opreme, izraženemu v odstotkih, v skupni količini EE opreme, ki je bila v Sloveniji dana na trg v posameznem koledarskem letu, izraženi v odstotkih, in se določi na podlagi 34. člena te uredbe.

Skupni deleži nastale in zbrane odpadne električne in elektronske opreme, za katero morajo nosilci skupnih načrtov ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo za leto 2020 izpolniti obveznost zagotovitve zbiranje in obdelave odpadne električne in elektronske opreme, so naslednji:

‒ za nosilca skupnega načrta INTERSEROH, d. o. o.: 14,16 %,

‒ za nosilca skupnega načrta INTERSEROH, d. o. o.: 14,16 %,

‒ za nosilca skupnega načrta RECIKEL, d. o. o.: 8,79 %,

‒ za nosilca skupnega načrta SLOPAK, d. o. o.: 9,62 %,

‒ za nosilca skupnega načrta TRIGANA, d. o. o.: 7,58 %,

‒ za nosilca skupnega načrta ZEOS, d. o. o.: 59,85 %.

Poslovni načrt koncesionarja za izvajanje koncesije za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem za leto 2020 in Letno poročilo koncesionarja

Vlada je potrdila Poslovni načrt koncesionarja Postojnska jama d. d. za izvajanje koncesije za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem za leto 2020, vključno z načrtovanimi vlaganji v naravne vrednote v višini do 35 % znižane minimalne koncesijske dajatve. Vlada  je sklenila, da se minimalna koncesijska dajatev za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem  za leto 2020  zniža, in sicer  sorazmerno za čas, ko je bila jama zaradi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)  zaprta za obiskovanje in koncesije ni bilo mogoče izvajati, tako da namesto 1.700.000,00 EUR znaša 1.328.415,30 EUR. Vlada je s koncesionarjem sklenila Dogovor o načinu povračila vlaganj v naravni vrednoti Postojnski jamski in Predjamski jamski sistem. Vlada je prav tako potrdila Letno poročilo koncesionarja za izvajanje koncesije za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem, Postojnska jama d. d. za leto 2019,  vključno s poročilom o vlaganjih v naravne vrednote. Določa dejansko višino koncesijske dajatve  za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 v višini 3.000.000,00 evrov. Poslovni načrt vsebuje tudi program vlaganj v naravne vrednote. Predvideni prihodki od rabe naravnih vrednot znašajo 2.422.000,00 EUR. Zaradi epidemije COVID–19 koncesionarju 80 dni ni bila omogočena raba jame, zato je Odbor za spremljanje koncesije predlagal, da se mu sorazmerno za ta čas, ko ni mogel izvajati rabe jame, zniža minimalna koncesijska dajatev (odbitek v višini približno 2/12), ki je 1.328.415,30 evrov.

Odločba o izboru koncesionarja

Vlada je izdala odločbo o izboru koncesionarja, s katero se koncesija za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine P-1/06 podeli družbi Plastenka predelava plastičnih mas d. o. o., Radomlje. Strokovna komisija za izbor koncesionarja za podelitev koncesije za rabo vode za proizvodnjo pijač v družbi Plastenka, d. o. o. iz vrtine P-1/06 je dne 7. 9. 2020 po izvedenem javnem razpisu pripravila mnenje v katerem ugotavlja, da družba Plastenka predelava plastičnih mas d. o. o., Radomlje izpolnjuje vse predpisane pogoje. Po dokončnosti odločbe o izboru koncesionarja se bo s koncesionarjem sklenila koncesijska pogodba, za podpis katere vlada pooblasti mag. Andreja Vizjaka, ministra za okolje in prostor.