Pojasnilo k začasnemu omejenemu delovanju visokošolskih knjižnic

V zvezi z izpostavljeno problematiko visokošolskih knjižnic uvodoma navajamo, da je Vlada Republike Slovenije sprejela Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 152/20; v nadaljnjem besedilu: odlok), s katerim je začasno prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom, kot so na primer nastanitvene storitve, igralnice, gostinske storitve, frizerske in kozmetične storitve, wellness storitve, storitve bazenov, kinematografske storitve, kulturne storitve, storitve fitnes centrov, storitve avtopralnic in podobno. Odlok pri tem ne posega na področje (visokošolskega) izobraževanja, prav tako se slednjega ne dotika pri naštevanju izjem od siceršnje prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev. Glede na tovrstno vsebino odloka smo na ministrstvu mnenja, da se ta ne nanaša na delovanje (visokošolskih) izobraževalnih institucij, kamor sodi tudi knjižnična dejavnost. Zaradi različnih interpretacij njegovih določb, zlasti v smislu, za koga oziroma za katere dejavnosti te veljajo, smo se za podrobnejša pojasnila obrnili tudi na Ministrstvo za  gospodarski razvoj in tehnologijo, ki nam je že posredovalo svoje stališče. Slednje pritrjuje tu zapisanemu.

Ne glede na prej zapisano pa vendarle opozarjamo na določbe Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 152/20), s katerim je univerzam in visokošolskim zavodom do nadaljnjega onemogočeno izvajanje klasične študijske (tudi knjižnične) dejavnosti (kadar ta terja fizično prisotnost študentov oziroma študentk, vključno z vajami in študentskim raziskovalnim delom). Dodajamo, da je od siceršnje prepovedi zbiranja ljudi slednje dopustno zgolj zaposlenim na univerzah in visokošolskih zavodih, posameznikom, ki na univerzah in v visokošolskih zavodih opravljajo delo na drugi pravni podlagi ter članom organov teh zavodov.

Kot primer dobre prakse navajamo aktivnosti Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani in v tem kontekstu predlagamo, da reorganizirate svojo dejavnost tako, da je možno prevzemanje in vračanje razkuženega gradiva brez vsakršnega bližnjega stika z drugo osebo ter v primeru visokošolskih zavodov brez vstopa v prostore knjižnice.

Dokler knjižnice zagotavljajo brezstično izdajanje naročenih knjig v izposojo, menimo, da lahko svojo (javno) službo še naprej opravljajo na način, kot je opisan zgoraj, pri čemer morajo upoštevati tudi ostale in morebitne prihodnje usmeritve NIJZ.

Pri tem ponovno izpostavljamo - pri čemer poudarjamo, da gre za neobvezujoče mnenje ministrstva – da je namen ukrepov ravno zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 in da lahko k temu pripomore vsak posameznik ali posameznica s svojim vedenjem in omejitvijo medsebojnih stikov.