24. oktobra 2020, pred tri četrt stoletja je začela veljati Ustanovna listina Organizacije združenih narodov (OZN), s katero je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov. Organizacija združenih narodov se je oblikovala v mesecih po koncu druge svetovne vojne kot skupno prizadevanje človeštva, da bi naslednje generacije rešili pred vojnimi grozotami.

OZN je v desetletjih svojega delovanja spodbujal mirno reševanje konfliktov, dekolonizacijo in svobodo, oblikoval norme za mednarodni razvoj in si prizadeval za izkoreninjenje revščine in bolezni. Združeni narodi so pomagali ublažiti na desetine spopadov, s humanitarnimi akcijami so rešili na stotine tisoč življenj in zagotovili izobrazbo milijonom otrok. Prizadevali so si za spodbujanje in zaščito človekovih pravic ter temeljnih svoboščin za vse, vključno z enakimi pravicami žensk in moških.

V tem dolgem obdobju, se je OZN znašel tudi v krizi delovanja in učinkovitega odzivanja na dogajanja v mednarodni skupnosti. Ta kriza še traja. Slovenija si kot aktivna članica mednarodne skupnosti posebej kot članica EU in Nata, želi in prizadeva, da bo ta kriza čimprej premagana. Le močen OZN bo lahko ponudil okvir reševanja izzivov v prihodnje na način, kot to predvideva Ustanovna listina.

Obletnico praznujemo v času pandemije covida-19, ki je presenetila in zajela ves svet, ne da bi se ozirala na državne meje, celine ali rase. Postavila nas je, tudi OZN, pred nove izzive in nova vprašanja.

Voditelji, med njimi tudi slovenski predsednik Borut Pahor, so ob svečani obeležitvi visoke obletnice Združenih narodov, 21. septembra 2020, sprejeli posebno deklaracijo, v kateri so se zavezali: »Nikogar ne bomo pustili zadaj. Varovali bomo naš planet. Zavzemali se bomo za mir in preprečevanje konfliktov. Spoštovali bomo mednarodno pravo in zagotovili pravičnost. V središče bomo postavili ženske in deklice. Gradili bomo zaupanje. Izboljšali bomo digitalno sodelovanje. Nadgradili bomo Združene narode. Zagotovili bomo trajnostno financiranje. Okrepili bomo partnerstva. Prisluhnili bomo mladim in delali z njimi. Pripravljeni bomo.«

Vstop v Združene narode pred skoraj 30 leti je pomenil sklepno dejanje vzpostavitve takrat nove države Slovenije. Določbe o pomenu mednarodnega prava so bile v deklaracijo državnikov sprejete prav na predlog Slovenije.

Kakšno prihodnost si želimo ustvariti, ali smo na pravi poti do tja in kaj moramo še storiti, da bomo presegli razlike, OZN sprašuje tudi nas. Slovenci smo v anketi UN75, ki še poteka, do junija 2020 generalnemu sekretarju OZN sporočili: »Čez 25 let si v svetu želimo videti več varovanja okolja, manj konfliktov in večje spoštovanje človekovih pravic.« Slovenci mislimo, da bodo našo prihodnost najbolj obremenili podnebne spremembe in okoljski problemi. Na žalost nas več kot 60 % meni, da bo leta 2045 življenje slabše kot danes.

Najboljši način za reševanje sedanjih svetovnih groženj še vedno ostaja  multilateralizem in odgovorno ravnanje držav članic OZN. Z manj večstranskega sodelovanja bomo težje reševali probleme in izzive, s katerimi se spoprijemamo v vseh družbah.