Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 37. redne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostor

Vlada je na 37. redni seji obravnavala 4 točke s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Uredba o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Dolenjske Toplice

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Dolenjske Toplice iz vrtin ZV-2/91, V-1/73, V-9/78, V-10/05 in V-13/10. Zakon o vodah določa, da se koncesija lahko spremeni s spremembo koncesijskega akta ali s spremembo koncesijske pogodbe. Spremembe so potrebne zaradi spremenjenih koničnih količin in uskladitve koordinat vrtin z dejanskim stanjem. Koncesionar Terme Krka, zdraviliške, turistične in gostinske storitve, d.o.o., Novo mesto je namreč zaprosil za spremembo dovoljenega trenutnega pretoka podzemne vode iz vrtine V-13/10 s 6,5 l/s na 11 l/s in združitev posameznih količin vrtin v skupno količino. Uredba je tako usklajena z novimi izmerami koordinat, pav tako pa je  določena  tudi razmejitev med posameznimi rabami termalne vode za dejavnost kopališča in ogrevanja.

Sedmo nacionalno poročilo po Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki

Vlada je sprejela 7. nacionalno poročilo o izpolnjevanju obveznosti po Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter pooblašča Upravo Republike Slovenje za jedrsko varnost (URSJV), da do 27. 10. 2020 predloži poročilo v angleškem jeziku sekretariatu Mednarodne agencije za atomsko energijo. Poročilo je pripravila Uprava RS za jedrsko varnost v sodelovanju z Upravo RS za varstvo pred sevanji, Kliniko za nuklearno medicino, Onkološkim inštitutom, Nuklearno elektrarno Krško, d. o. o, Institutom ''Jožef Stefan'', Rudnikom Žirovski Vrh, javnim podjetjem za zapiranje rudnika urana, d. o. o., Ministrstvom za infrastrukturo in Agencijo za radioaktivne odpadke. Predstavljeno bo na sedmem pregledovalnem sestanku, ki bo potekal od 24. maja do 4. junija 2021 na Dunaju. V vmesenem času bo potekalo medsebojno pregledovanje poročil držav pogodbenic, priprava vprašanj na vsebino poročil in odgovorov nanje.

Poročilo podaja informacije o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2017–2019, podatke o inventarju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva v Republiki Sloveniji na dan 31. decembra 2019, pravni red, ki zadeva to področje dela, in obseg ter način izpolnjevanja obveznosti po Skupni konvenciji. V poročilu je opisan napredek pri izvajanju aktivnosti, ki so bile na preteklem pregledovalnem sestanku leta 2018 identificirane kot izzivi in navaja načrtovane aktivnosti za izboljšanje varnosti na tem področju. Slovenska zakonodaja in praksa na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom sta skladni z zahtevami iz Skupne konvencije.

 

Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za avtocesto na odseku Postojna –Jelšane

Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za avtocesto na odseku Postojna –Jelšane. Predmet izdelave državnega prostorskega načrta je nova avtocesta v dolžini približno 38 kilometrov, ki se na obstoječo avtocesto A1 Šentilj–Srmin  navezuje na območju pri Postojni in poteka do mednarodnega mejnega prehoda (MMP) Jelšane, ter vse prostorske ureditve povezane z gradnjo in delovanjem nove avtoceste. Načrtovana trasa poteka na območju občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Glavni cilj nove avtocestne povezave med avtocesto A1 Šentilj-Srmin na območju Postojne in med MMP Jelšane je zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena na širšem območju jugozahodne Slovenije ter njihovo povezanost z mednarodnimi povezavami ustreznega pomena. Nova avtocestna povezava je opredeljena tudi kot del omrežja daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena v okviru  vseevropsko prometno omrežja (TEN–T omrežja) in Jadransko–Jonske pobude. Nova avtocestna povezava bo omogočala preusmeritev daljinskega cestnega prometa na obravnavanem območju na sodobno, varno in zmogljivo prometnico. S predlagano novo cestno povezavo bodo bistveno izboljšane prometne razmere na obstoječem omrežju državnih cest na obravnavanem območju, razbremenjene bodo obstoječe prometnice, izboljšana bo prometna varnost. Nova cestna povezava bo delno prevzela tudi vlogo obvoznic naselij na tem območju.

Odgovor na poslansko vprašanje glede umeščanja Nuklearne elektrarne Krško 2 v prostor

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z umeščanjem NEK 2 v prostor. Vlada odgovarja, da je v skladu z določbami Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1) jedrska elektrarna opredeljena kot jedrski objekt. Jedrski objekti, določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, pa skladno z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2) sodijo med prostorske ureditve državnega pomena na področju energetske infrastrukture.  Za načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena, torej tudi jedrskih objektov, je pristojna država, ki z izdelavo in pripravo prostorskih aktov na strateški ravni načrtuje prostorski razvoj, na izvedbeni ravni pa konkretne prostorske ureditve. Pripravljavec državnih prostorskih aktov je ministrstvo, pristojno za prostor. Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS), s katero so opredeljeni dolgoročni strateški cilji države in usmeritve razvoja dejavnosti v prostoru  določa, da jedrska elektrarna Krško ostaja v obratovanju in da se z modernizacijo in revitalizacijo ohranja varno delovanje in ustvarja pogoje za morebitno podaljšanje njene življenjske dobe. Vlada še izpostavlja, da na izvedbeni ravni državnega prostorskega načrtovanja Ministrstvo za okolje in prostor še ne vodi postopka za umestitev jedrske elektrarne v prostor. Za začetek takega postopka bi moralo podati pobudo Ministrstvo za infrastrukturo. Pobuda mora biti ustrezno obrazložena in utemeljena. Med obveznimi vsebinami mora biti tudi utemeljitev skladnosti načrtovane prostorske ureditve z nacionalnimi programi, strategijami in drugimi razvojnimi akti in dokumenti.