Skoči do osrednje vsebine

Prvi podatki slovenskih satelitov iz vesolja

V Centru Noordung v Vitanju je danes potekala slovesnost ob izstrelitvi prvih dveh slovenskih satelitov vesolje, nanosatelita Trisat in mikrosatelita Nemo HD ter predstavitev prvih podatkov. Satelita sta poletela v vesolje 3. septembra 2020.

Na sliki od leve proti desni: dr. Iztok Kramberger, Slavko Vetrih, Zdravko Počivalšek, Dominik Kobold.

Na sliki od leve proti desni: dr. Iztok Kramberger, Slavko Vetrih, Zdravko Počivalšek, Dominik Kobold. | Avtor MGRT

Udeležence sta uvodoma preko videoposnetka pozdravila predstavnika Evropske vesoljske agencije dr. Jozef Aschbacher, direktor programov za opazovanje zemlje, ter Franco Ongaro, direktor za tehnologijo, inženiring in kvaliteto, ki sta izrazila priznanje slovenskemu dosežku.  Pri izstrelitvi obeh satelitov je bila namreč poleg podpore Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pomembna tudi podpora s strani Evropske vesoljske agencije (ESA).

Dr. Iztok Kramberger iz Fakultete za  elektrotehiko, računalništvo in informatiko v Mariboru, je predstavil razvoj nanosatelita Trisat, ki je rezultat sodelovanja s podjetjem SkyLabs, tako iz tehnološkega kot tudi izobraževalnega vidika.  Dr. Tomaž Rodič iz Vesolje.si se je pri svoji predstavitvi poleg tehnoloških in uporabnih lastnosti satelita osredotočil na izkušnjo iz priprave na izstrelitev satelita. Pri obeh satelitih gre za nov tehnološki preboj slovenskih podjetij v sodelovanju z akademsko skupnostjo, ki lahko služi kot dobra izkušnja in zgled  tudi drugim slovenskim partnerjem. Oba govornika sta izpostavila tudi pomen obeh satelitov z vidika novih tehnologij, ki so bile uporabljene, ter uporabe pridobljenih podatkov na različnih področjih.

Zaključni nagovor v prvem delu predstavitve je imel minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Nosilcem uspešne izstrelitve satelitov Trisat in Nemo HD je čestital za pomemben dosežek, ki pomeni pomemben korak za Slovenijo pri osvajanju novih dimenzij in premikanju meja – tokrat v vesolje. Izpostavil je pomen sodelovanja na področju vesoljske industrije tako podjetij, raziskovalnih institucij, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in celotne Vlade Republike Slovenije kot tudi ESA, pri uspešnem razvoju propulzivnega vesoljskega sektorja. Ta je pomemben tudi z vidika prelivajočih učinkov na druge industrije in vsakdanje življenje ter pri doseganju skupnega cilja, da postanemo »Pametno, kreativno in zeleno gospodarstvo«.

Sledila je okrogla miza »Smo v vesolju, kam naprej?«, na kateri so sodelovali predstavniki podjetij Vesolje.si, SkyLabs, Sinergise, Dewesoft, Duol, Cosylab in IJS ter vodja Delegacije RS pri ESA Tanja Permozer (MGRT). Udeleženci okrogle mize so predstavili svoje aktivnosti na področju vesolja in sodelovanje z ESA. Aktivni so namreč na različnih področjih: od analize podatkov iz satelitov za konkretne namene, umetne inteligence, kontrolnih sistemov, zemeljskih postaj, informacijskih platform do objektov za zaščito zemeljskih postaj. Udeleženci so izpostavili pomen iskanja tržnih niš in novih problemov, kjer se podjetje lahko uveljavi, in pomen tega, da podjetja vidijo vsaj korak naprej, kam bodo šli novi trendi. Vesolje sicer ni prijazno okolje, vendar če uspeš na tem področju, se ti odpirajo možnosti tudi na drugih področjih. Veliko tehnologij, ki se razvijajo ali se uporablja na področju vesolja, se lahko uporabi na širokem spektru različnih sektorjev. Državne institucije so pozvali, da so bolj aktivne pri uporabi storitev in podatkov, ki se pridobijo v tem sektorju, da povečajo svojo učinkovitost in kvaliteto dela – na ta način pa dajo podjetjem pomembno referenco, ki jo lahko uspešno izrabijo tudi pri drugih mednarodnih projektih. Izpostavili so tudi velik pomen sodelovanja z ESA in dobro podporo, ki jim jo MGRT nudi pri tem sodelovanju in pridobivanju novih projektov.

Na vprašanje, na katerih področjih vidijo možnosti za vključitev drugih slovenskih podjetij in institucij so izpostavili AI kot horizontalno tehnologijo, tehnologijo razvoja novih materialov, proučevanje stranskih učinkov habitata v vesolju z vidika samooskrbe, energetske učinkovitosti, vpliva na človeško telo, večjo učinkovitost pri izrabi ogromne količine podatkov, ki se pridobijo iz vesolja na različnih področjih kot je kmetijstvo, gozdarstvo, logistika, promet, strojno učenje in podobno. Poleg možnosti za podjetja iz tehnoloških sektorjev vidijo priložnosti tudi za podjetja iz družboslovnih usmeritev.

Še posebej pa je bil izpostavljen pomen povezovanja slovenskih podjetij, ki si lahko pomagajo pri razvoju in sodelujejo s komplementarnimi proizvodi. Kot povezana podjetja se lahko bolj učinkovito predstavijo večjim mednarodnim partnerjem.

Celoten dogodek si lahko ogledate tukaj, od 9:00 minute naprej.