Slovenija ima v okviru kohezijske politike 2014–2020 do konca leta 2023 na voljo še 1,8 milijarde evrov sicer že dodeljenih sredstev in 330 milijonov evrov iz pobude REACT-EU, ki jih bo Slovenija namenila krepitvi zdravstvenega sistema in sistemu oskrbe starejših, ohranitvi ogroženih delovnih mest, ustvarjanju novih delovnih mest za mlade ter digitalizaciji. »Del sredstev bo namenjen tudi energetski obnovi javnih stavb, predvsem na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, in s tem prispevati tudi k zeleni agendi,« je v nagovoru poudaril minister Černač.

Sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost, poraba katerih bo opredeljena v  nacionalnem Načrtu za okrevanje in odpornost, bodo namenjena strukturnim spremembam in reformam ter javnim naložbam, ki so ključne za dolgoročno okrevanje ter podporo zeleni in digitalni preobrazbi.

Aktivnosti na področju priprave podlag za koriščenje kohezijskih sredstev v obdobju  2021–2027 tečejo po zastavljeni časovnici z ambicijo, da so prvi osnutki operativnih programov pripravljeni do konca leta. »Načrtujemo, da bomo v naslednjem programskem obdobju kohezijo izvajali preko treh operativnih programov, in sicer za Vzhodno kohezijsko regijo, Zahodno kohezijsko regijo in Kohezijski sklad. S tem želimo zagotoviti večjo transparentnost in enakopravnejšo obravnavo vseh območij s podobnimi kazalci razvitosti, ne glede na to, v kateri kohezijski regiji se ta območja nahajajo. Iz tega razloga bodo posamezna območja pri projektih v Zahodni kohezijski regiji dodatno podprta preko povečanja nacionalnega prispevka,« je poudaril minister Černač in svoj nagovor zaključil z željo po poenostavitvi sistema izvajanja črpanja evropskih sredstev, ki bo bliže uporabnikom.

Udeleženci odbora za spremljanje OP 2014-2020 so med drugim potrdili Letno poročilo 2019 o izvajanju Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Odbor se je seznanil tudi z aktivnostmi izvajanja finančnih instrumentov 2014–2020 in z aktivnostmi povezanimi z makro regionalnimi strategijami EU ter teritorialnim sodelovanjem.

Na seji so člani razpravljali in se seznanili s predlogom za spremembo OP 2014–2020, ki bo upoštevala dodatna sredstva iz pobude REACT-EU. Člani so vse sklepe večinsko podprli, ponovno pa se bodo srečali naslednji seji OZS, ki bo konec meseca oktobra.

Odbor za spremljanje OP 2014–2020 se sestaja najmanj enkrat letno in v njem sodeluje po en predstavnik od 28 imenovanih institucij ali organov: predsedujoča mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka SVRK, ministrstva, uradi, gospodarski in socialni partnerji, nevladna organizacija s področja okolja, predstavnik Varuha človekovih pravic RS, invalidov, lokalnih skupnosti, mestnih občin in svetov Vzhodne in Zahodne kohezijske regije. Preko videokonference so se seje v svetovalni vlogi udeležili tudi predstavniki Evropske komisije.

Več informacij najdete na https://eu-skladi.si/portal/sl/ekp/izvajanje/odbor-za-spremljanje-operativnega-programa