Predstavniki držav članic EU, Evropske komisije, Odbora regij, Evropskega ekonomskega in socialnega odbora, člani Evropskega parlamenta ter predsedujoča ministra zveznih dežel Saška-Anhalt in Saška so na konferenci izrazili svoja stališča glede implementacije instrumentov evropskih strukturnih politik v novem programskem obdobju 2021–2027 in možnosti medsebojnega sodelovanja za učinkovito krizno upravljanje ter inovativni in zeleni gospodarski prehod v regijah.

Slovenija se tako kot ostale države članice sooča z izzivi, nastalimi zaradi pojava in posledic bolezni Covid-19, hkrati pa vstopa v zadnjo fazo izvajanja kohezijske politike programskega obdobja 2014–2020 in se pospešeno pripravlja na obdobje 2021–2027. Posebno pozornost zahteva tudi priprava podlag za koriščenje sredstev evropskega svežnja za okrevanje, ki bodo prednostno namenjena investicijam in strukturnim reformam za dolgoročno okrevanje, izboljšanje odpornosti ter zelenemu in digitalnemu prehodu.

Minister Zvone Černač je v svojem nagovoru poudaril pomembnost hitrega odzivanja na nastalo krizo zaradi pandemije in nujnost prožnega izvajanja kohezijske politike. »Slovenija poudarja prožnost izvajanja kohezijske politike. Potrebno je razumeti, da so potrebe na področju okrevanja in prihodnjih naložb po državah članicah različne. Kateri sektorji so bili najbolj prizadeti, najbolje vedo nacionalne oblasti, zato o vsebinah, ki so za posamezno državo v luči okrevanja in rasti najbolj pomembne, ne more presojati birokracija,« je poudaril minister Černač.

»Poenostavitev sistema izvajanja, ki je nujna, vidimo v osredotočenosti na rezultate, torej v smotrnosti izvedbe naložb, ki morajo predstavljati dodano vrednost predvsem za ljudi,« je opozoril minister ter nadaljeval, da se je pri usmerjanju sredstev kohezijske politike potrebno zavedati, da gre za sredstva, ki prihajajo od ljudi. »Zato jih je preko mehanizmov evropske kohezijske politike ljudem potrebno tudi vrniti. Brez pretiranega administriranja in nepotrebnih formalnih ovir,« je še izpostavil minister Černač.

Vsebinsko bodo sredstva sledila strateškim usmeritvam Evropske unije (Evropski zeleni dogovor, Evropski steber socialnih pravic, Evropska digitalna agenda), dokumentom evropskega semestra in nacionalnim strateškim dokumentom. Prednostna področja pri pripravi načrta za okrevanje so infrastruktura v zdravstvu z nekaterimi ključnimi novogradnjami in obnovami, dolgotrajna oskrba, ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest, zeleni prehod, okoljska infrastruktura, prometna infrastruktura in digitalizacija.

Udeleženci konference so razpravljali tudi o sredstvih pobude REACT-EU, s pomočjo katerih bodo izvedene investicije za obnovitvi trga dela (subvencije za zaposlovanje, sheme skrajšanega delovnega časa, zaposlovanje mladih), podporo sistemom zdravstvenega zavarovanja ter zagotavljanje delovnega kapitala za mala in srednja podjetja. Za proces okrevanja bodo pomembna tudi sredstva Sklada za pravični prehod, kjer Slovenija poleg obstoječih, načrtuje širitev območij porabe na tri regije (Posočje, Zgornja Gorenjska in Mežiška dolina).