Javna obravnava Osnutka novega Zakona o urejanju prostora do 24. oktobra
- Ministrstvo za okolje in prostor
Ministrstvo za okolje prostor (MOP) je v javno obravnavo podalo osnutek novega Zakona o urejanju prostora (ZUREP-3). Pripravljen je z namenom nadaljnjega udejanjanja ciljev trajnostnega prostorskega razvoja, učinkovitega upravljanja s prostorom ter z namenom optimizacije in učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov. ZUREP-3 sledi strukturi in vsebinam veljavnega Zakona o urejanju prostora (ZUREP-2), na podlagi spremljanja njegovega izvajanja pa nadgrajuje že uveljavljene vsebine in odpravlja njegove pomanjkljivosti.
Pripombe in predloge lahko posredujete na priloženem obrazcu v roku 30 dni od objave (do 24. 10. 2020 ), na naslov gp.mop@gov.si ali na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana.
Ključne spremembe:
- priprava izvedbenih prostorskih aktov se bo vodila po načelu projektnega vodenja. Za pripravo konkretnega državnega prostorskega načrta (DPN) in občinskega prostorskega načrta (OPN) bo ustanovljena projektna skupina, naloga vseh članov pa je soodgovorno prispevati k pripravi ustreznih prostorskih ureditev. Člani projektne skupine bodo tudi nosilci urejanja prostora;
- optimizirane so postopkovne določbe glede priprave DPN, združenega postopka, OPN in občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN);
- bolje sta povezana postopka priprave prostorskega akta in celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). CPVO bo obvezen za vse postopke priprave DPN in OPN, ne bo pa obvezna za OPPN (razen nekaj izjem);
- dodana je možnost manjše sprememb namenske rabe prostora z OPPN, kadar je to treba zaradi širitve obstoječe gospodarske ali družbene dejavnosti;
- spremenjene so obveznosti in način delovanja nosilcev urejanja prostora;
- poenostavlja se sistem odmere komunalnega prispevka za kar bo občina sprejela Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Program opremljanja bo sprejela le za gradnjo nove komunalne opreme na funkcionalno zaključenih območjih, takrat, ko bo dejansko nameravala izvesti komunalno opremljanje zemljišč (in ne hkrati s prostorskim aktom);
- komunalni prispevek je dajatev občine zato oprostitve lahko določi občina. Po samem zakonu so oproščeni plačila komunalnega prispevka objekti, kjer je investitor občina, objekti gospodarske javne infrastrukture (ki niso stavbe) in objekt, ki se nadomeščajo zaradi naravne nesreče;
- komunalni prispevek mora biti plačan po izdanem gradbenem dovoljenju. Dodane so kazenske določbe za zavezanca za plačilo, kakor tudi za pravne in odgovorne osebe upravljavca komunalne opreme, ki bi priključil objekt, za katerega ne bi bil poravnan komunalni prispevek;
- načelo usklajevanja interesov je dopolnjeno z zahtevo po tehtanju javnih in zasebnih interesov ter pravico posameznika do povrnitve nesorazmernega dela bremena zaradi uresničevanja javnega interesa na njegovi nepremičnin (zaradi aktualne prakse Ustavnega sodišča RS);
- načelo sodelovanja javnosti je razširjeno na uporabo različnih komunikacijskih možnosti;
- spremenjena je sestava Komisije za prostorski razvoj ter sestava in delovanje Prostorskega sveta.