Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 33. redne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostor

Vlada je na 33. redni seji obravnavala 6 točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Sprememba Uredbe o odpadkih določa prenehanje statusa odpadka

Vlada je izdala  Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadkih.  Uredba spodbuja načela krožnega gospodarstva, saj je povečanje deleža predelave in recikliranja  odpadkov ter  uporabe sekundarnih surovin, eden od ključni dejavnikov akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. S spremembo Uredbe o odpadkih  se spreminja  8. člen veljavne Uredbe o odpadkih. Sprememba uredbe ureja pogoje prenehanja statusa odpadka, Dodan pa je tudi  člen 8.a, ki določa merila za prenehanje statusa odpadka, 8.b člen, ki določa merila za prenehanje statusa odpadka v vsakem primeru posebej ter 8.c člen, ki določa izgubo statusa odpadka.  Spremenjen je tudi  39. člen, ki določa vsebino vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, 40. člen, ki določa vsebino načrta ravnanja z odpadki ter 41. člen, ki določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja. S spremembo vsebine okoljevarstvenega dovoljenja pa je potrebno prilagoditi tudi določbi 44. člena (evidenca o obdelavi odpadkov) in 45. člena (poročilo o obdelavi odpadkov) Uredbe o odpadkih. Prav tako se v teh uredbi dopolnjujejo nekateri izrazi iz 3. člena Uredbe o odpadkih, kot so definirani v direktivi o prenehanju statusa odpadka (npr. snovna predelava, zasipanje, itd.).

V  ter uredbi so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko snov ali predmet, ki ustreza opredelitvi odpadka, po končanem postopku recikliranja ali drugega postopka predelave, doseže prenehanje statusa odpadka in tako izpade iz področja uporabe zakonodaje o odpadkih.

Uredba predvideva tudi pogoje in merila, ki morajo biti izpolnjeni, in sicer v primeru, ko ministrstvo v upravnem postopku predpisuje merila za prenehanje statusa odpadka za vsak primer predelave posebej, saj merila za prenehanje statusa odpadka (še) niso predpisana niti na ravni Evropske unije niti na ravni države. Tako je bilo treba v Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadkih dopolniti določbe o vsebini vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, vsebini načrta ravnanja z odpadki in o vsebini okoljevarstvenega dovoljenja. 

Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod  Pince–Lendava

Vlada je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod  z oznako R15/1 Pince–Lendava. Trasa plinovoda, v dolžini približno 9,5 kilometra,  poteka od mejne merilno-regulacijske postaje (MMR) Pince do MRP Lendava. Poteka vzporedno z načrtovanim prenosnim plinovodom M9 Lendava–Kidričevo, razen na krajših odsekih pri MMRP Pince in MRP Lendava, kjer poteka kot nov koridor v prostoru. Prenosni plinovod predstavlja navezavo prenosnega plinovoda Kidričevo–Lendava na madžarski plinovodni sistem. Uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.

Za ta državni prostorski načrt sta bila izvedena postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe načrtov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. 

 

 

 

 

 

Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz izvira Polina

Vlada je izdala Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz izvira Polina.  Območje koncesije obsega območje izvira Polina ter zajema podzemno vodo iz vodnega telesa podzemne vode  z oznako VTPodV_1004 Julijske Alpe v porečju Soče. Izvir Polina je umeščen v ledeniški in vršajni sediment, ki leži na jurskih krinoidnih in oolitnih apnencih zahodno od potoka ter na kredni prehodni enoti v flišne kamnine (apnenec, laporovec, redki siliciklasti).

Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega vlada podeli koncesijo za rabo podzemne vode za proizvodnjo pijač iz izvira Polina. Obseg vodne pravice, izražen kot največja dovoljena skupna letna količina rabe podzemne vode, je iz izvira Polina 120 m3/leto. Največji dovoljeni trenutni pretok rabe podzemne vode iz izvira Polina je 0,3 l/s. Uredba ureja predmet, obseg in območje koncesije, pogoje za pridobitev koncesije, obveznosti koncesionarja glede izvajanja koncesije, plačilo za koncesijo, vsebino koncesijske pogodbe, kjer se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem in nadzor nad izvajanjem koncesije. Koncesija se bo podelila  na podlagi javnega razpisa v skladu z Zakonom o vodah. 

 

 

Za zelena delovna mesta 1,7 milijona evrov

V veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 se je uvrstil nov projekt »Zelena delovna mesta«. Cilj investicije je spodbuditi nastanek novih zelenih delovnih mest oz. povečati delež zelenih delovnih mest v strukturi zaposlenih, s tem pa pospešiti procese prehoda v nizkoogljično družbo. Hkrati pa z investicijo želimo spodbuditi nastanek kakovostnih delovnih mest za nedoločen čas in prispevati k nižji brezposelnosti ter obenem pozitivno vplivati na trajnostno gospodarsko rast. Projekt bo v skladu z aktivno politiko zaposlovanja izvajal Zavod RS za zaposlovanje, ki bo za ta namen pripravil javno povabilo. Upravičenci do spodbude bodo tako osebe zasebnega kot javnega prava, – razen tistih, ki poslujejo v sektorju države – ki bodo izpolnjevale kriterije, določene v javnem povabilu. Višina posamezne finančne spodbude za upravičenega delodajalca bo 8.160,00 EUR v obdobju dveh let za zaposleno osebo na zelenem delovnem mestu za nedoločen čas. Objava javnega povabila za delodajalce je predvidena v oktobru 2020 Vrednost celotne investicije znaša 1,7 milijona evrov, kar pomeni okvirno 210 novih delovnih mest. Sredstva bodo zagotovljena iz proračunske postavke Ministrstva za okolje in prostor, in sicer Sklada za podnebne spremembe. S spodbujanjem zaposlovanja na zelenih delovnih mestih želimo povečati človeške potenciale v procesih prehoda v nizkoogljično družbo. Gre za horizontalni ukrep, saj hkrati odgovarja na podnebne oz. okoljske izzive in socialno vključevanje brezposelnih oseb. 

 

 

 

 

 

Komisija za plazove

Vlada je sprejela Sklep o imenovanju članov Komisije za plazove. V Komisijo za plazove se imenujejo: Jurij Rupnik, Ministrstvo za okolje in prostor, predsednik, mag. Alenka Potrč, Direkcija RS za infrastrukturo v Ministrstvu za infrastrukturo, članica, Rudolf Golob, Uprava za zaščito in reševanje v Ministrstvu za obrambo, član in Marina Dobraš, Ministrstvo za finance, članica. Komisija pripravlja predloge programov odprave posledic plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001, pripravlja predloge vladi  za odločitev o razdelitvi sredstev za izvajanje ukrepov na plazovih večjega obsega, spremlja izvajanja programov odprave posledic plazov in porabe sredstev za izvajanje ukrepov,  izdeluje predloge poročil vladi o izvajanju programov odprave posledic plazov v posameznem proračunskem obdobju in za celotno obdobje trajanja programov ter izdeluje predloge poročil vladi o porabi sredstev za izvajanje ukrepov na vplivnem območju plazov v posameznem proračunskem obdobju in za celotno obdobje izvajanja ukrepov.

Pogajalska skupina, ki bo zastopala Slovenijo v pogajanjih z avstrijsko stranjo v zvezi  s škodo za poplave na Dravi v Sloveniji dne 5. novembra 2012

Vlada je z mest članov pogajalske skupine, imenovanih s Sklepom o imenovanju pogajalske skupine, ki bo zastopala Republiko Slovenijo v pogajanjih z avstrijsko stranjo v zvezi z možnostjo uveljavitve odškodninskega zahtevka proti povzročitelju škode za poplave na Dravi dne 5. 11. 2012 v Sloveniji, razrešila naslednje člane: Marka Mavra, vodjo pogajalske skupine, Borut Mahniča, člana, mag. Barbaro Peternelj, članico, mag. Miloša Bizjaka, člana, Dobrana Božiča, člana,  Ervina Vivodo, člana, Tomaža Prohinarja, člana in mag. Jožeta Dimnika, člana.

 Vlada je namesto razrešenih imenovala naslednje člane, in sicer

-  dr. Metka Gorišek, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor, vodja pogajalske skupine;

- Blaž Košorok, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo, član;

- mag. Damijan Jaklin, državni sekretar, Ministrstvo za obrambo, član;

- Bojan Dejak, v.d. generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije, Ministrstvo za okolje in prostor, član;

- mag. Luka Štravs, namestnik generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije, Ministrstvo za okolje in prostor, član;

- Mateja Štrumelj Piškur, LL.M., pooblaščena ministrica, vodja Sektorja za mednarodno pravo, Ministrstvo za zunanje zadeve, članica;

- Janez Polajnar, vodja Oddelka za hidrološke napovedi, Agencija Republike Slovenije za okolje, član;

- Darko Anzeljc, podsekretar v Sektorju za upravljanje voda Direktorata za vode in investicije, Ministrstvo za okolje in prostor, član.

V pogajalsko skupino je namesto Marka Mavra kot vodja pogajalske skupine imenovana dr. Metka Gorišek, državna sekretarka na  Ministrstvu za okolje in prostor.  S strani Ministrstva za zunanje zadeve se razreši dosedanja člana pogajalske skupine Boruta Mahniča in Dobrana Božiča, za članico pa se imenuje Matejo Štrumelj Piškur, pooblaščeno ministrico. Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije je ocenil, da članstvo v pogajalski skupini z njihove strani ni potrebno, zato se razreši članico pogajalske skupine mag. Barbaro Peternelj. S strani Ministrstva za obrambo se namesto dosedanjega člana mag. Miloša Bizjaka imenuje za člana mag. Damijan Jaklin. S strani Ministrstva za infrastrukturo se zamenja člana mag. Jožeta Dimnika in za člana imenuje Blaža Košoroka. S strani Ministrstva za okolje in prostor se dosedanja člana Tomaž Prohinar in Ervin Vivoda razrešita, imenujejo pa se Bojan Dejak, v.d. generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije, mag. Luka Štravs namestnik generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije, Darko Anzeljc, podsekretar v Sektorju za upravljanje voda Direktorata za vode in investicije ter Janez Polajnar, vodja Oddelka za hidrološke napovedi, Agencija Republike Slovenije za okolje.