Skoči do osrednje vsebine

Ob praznovanju dneva evropskega sodelovanja in 30-letnice programov Interreg z dravskim splavom od Lavamünda do Dravograda

Ob dnevu evropskega sodelovanja letos že devetič zapored po celi Evropi potekajo številni dogodki. Danes smo rezultate in pomen projektov čezmejnega sodelovanja predstavljali na čezmejnem območju slovenske in avstrijske Koroške. Ob istočasnem praznovanju 30-letnice programov evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg smo v duhu trajnosti in povezovanja zasadili po dve drevesi na vsaki strani meje. Dogodka se je udeležila tudi državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs, ki je poudarila pomen projektov čezmejnega sodelovanja.

Tri osebe stojijo okoli drevesa in sadijo drevo

Praznovanje 30 letnice programa Interreg | Avtor Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Letošnje prireditve ob Dnevu evropskega sodelovanja (European Cooperation Day – EC Day) povezujejo tri tematske sklope; zelena in podnebno nevtralna Evropa, mladi in vsi imamo soseda. Z dogodki želimo organizatorji poudariti pomen dosežkov evropskih regij in držav pri čezmejnem sodelovanju. Programi Interreg zagotavljajo okvir za izvajanje skupnih ukrepov, spodbujajo regije in države k reševanju skupnih izzivov ter spodbujajo skladen gospodarski, socialni in teritorialni razvoj.

V Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) smo kot organ upravljanja Programa sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija 2014–2020 v sodelovanju z avstrijskimi programskimi partnerji, Deželno Vlado Koroške (Amt der Kärntner Landesregierung) in Kärntner Wirstchaftsförderungs Fond (KWF) ter projektnimi partnerji organizirali dogodek Na dravski splav. Po slavnostnem sajenju dreves v kraju Lavamünd na avstrijskem Koroškem smo se po reki Dravi s splavom odpeljali v Dravograd. Na splavu smo poznali projekta, sofinancirana v okviru čezmejnega programa Slovenija-Avstrija, NaKult in SMART Tourist, ki sta lep dokaz uspešnega čezmejnega sodelovanja na področju promocije naravne in kulturne dediščine ter trajnostnega razvoja obmejnih regij.

V svojem pozdravnem nagovoru je državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs izpostavila, da brez čezmejnih projektov tovrstnega sodelovanja najverjetneje ne bi bilo, kot tudi ne bi bilo številnih konkretnih rezultatov za prebivalstvo, ki imajo dolgoročen učinek na področju gospodarstva, turizma in ohranjanja bogate naravne in kulturne dediščine. Čezmejno sodelovanje je še posebej v teh časih pomembno ogrodje za vzdrževanje dobrih medsosedskih odnosov ter dodatna finančna vzpodbuda za organizacije in institucije na obmejnih območjih, je pred slavnostno zasaditvijo dreves povedala mag. Nina Seljak, direktorica Urada za evropsko teritorialno sodelovanje in finančne mehanizme v SVRK ter vodja Organa upravljanja Programa sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija 2014–2020.

Osrednja aktivnost današnjega dogodka je bila trajnostno naravnana. Slavnostna zasaditev lipe in bukve na obeh straneh meje predstavlja simbolni pogled v prihodnost, tako kot vsi projekti, za katere upamo, da bodo na programskem območju pustili trajnostni pečat ter s konkretnimi rešitvami pozitivno vplivali na razvoj in življenje na obmejnem območju.

 Programi čezmejnega sodelovanja kljub njihovi majhnosti postajajo iz leta v leto vedno bolj prepoznavni, rezultati sofinanciranih projektov pa nepogrešljiv del razvoja in večanja kakovosti bivanja na čezmejnem območju. Tudi zato sodi čezmejni program med Slovenijo in Avstrijo po porabi sredstev v vrh najuspešnejših programov na ravni EU. Čezmejno sodelovanje se bo nadaljevalo tudi v obdobju 2021- 2027, kar odpira možnosti za številne nove učinkovite rešitve za skupne izzive čezmejnega območja.

dve osebi stojita vsaka ob svojem drevesu in se smehljata

Posaditev drevesa v luči povezovanja in trajnostnega razvoja | Avtor Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

1 / 4