Skoči do osrednje vsebine

Na Brdu pri Kranju gospodarstveniki in politika razpravljali o prihodnjih izzivih

Zeleno. Ustvarjalno. Pametno - udeleženci današnje konference o prihodnosti industrije in internacionalizacije so na treh okroglih mizah v luči prihodnjih izzivov razpravljali o podnebno nevtralnem prehodu v krožno gospodarstvo, kreativnosti kot vstopnici v prihodnost ter pametnih rešitvah za prihodnost. Osrednjega letnega dogodka se je udeležilo prek 150 predstavnikov gospodarstva in politike, številni pa so spremljali neposredni prenos preko spleta.

Model robota. | Avtor Kraftart

Okroglo mizo z naslovom ZELENO je moderirala Mojca Markizeti, vodja trajnostnega razvoja in regulative v podjetju Iskraemeco d.d. kot predstavnica hi-tech digitalne industrije. Njeni sogovorniki so bili Tibor Šimonka, glavni podpredsednik SIJ d.d. kot predstavnik bazične industrije, Iztok Seljak, direktor HIDRIA Holding d.o.o. kot predstavnik pomembnega dobavitelja avtomobilske industrije, Marko Lukić, direktor Lumar IG d.o.o. kot predstavnik lesne industrije ter dr. David Močnik, vodja konstrukcije in razvoja REM d.o.o. kot predstavnik gradbene industrije.

Ravno na dan, ko se začenja svetovni podnebni teden, so se pogovarjali o podnebno nevtralnih priložnostih prehoda v nizko ogljično gospodarstvo, o prednostih podjetij z jasno strategijo trajnostnega razvoja, o poslovnih priložnostih, ki jih imajo in vidijo, za to potrebnih strategiji in kompetencah. Nagovorili pa so tudi težave, s katerimi se soočajo, in meje, ki jih morajo premakniti. Strinjali so se, da je  prehod v krožno gospodarstvo pomemben cilj, h kateremu stremijo ali so ga že dosegli. Spregovorili so tudi o nekaj najpomembnejših korakih. Evropska komisija je že minuli teden podčrtala svoje stališče, s tem, ko je potrdila zvišanje podnebnih ciljev na 55 % razogljičenje. V svojem pogovoru so se dotaknili tudi covid krize in prišli do zaključka, da je kriza vedno dobra, saj sili v razmislek in napredek.

Okroglo mizo so strnili z dvema zaključkoma: na globalni ravni je treba uvesti davek na ogljik na uvoženo blago, na državni pa čimprej podpreti nizkoogljične projekte, ter še posebej poudarili, da naj država vodi z zgledom, saj se tudi dober vodja ne sprašuje, kdo ima prav, ampak kaj je prav. 

Udeleženci so sicer kot ključna ukrepa za prehod v zeleno industrijo izpostavili hitrejše postopke za investicije v zelene tehnologije ter vlaganja v RRI na področju novih in alternativnih materialov, produktov in tehnologij.

Na okrogli mizi z naslovom USTVARJALNO: Kreativnost je vstopnica v prihodnost z moderatorjem dr. Alešem Ugovškom iz GZS so sodelovali Leon Korošec, direktor zimske divizije v podjetju ELAN, d.o.o., Uroš Rosa, generalni direktor v AKRAPOVIČ d.d., Matjaž Požlep, direktor in ustanovitelj podjetja ART REBEL 9 d.o.o. ter direktor za tehnološki razvoj v IMPOL 2000 dr. Peter Cvahte. Razpravljali so o trenutno izjemno aktualnih in pomembnih vprašanjih, ki se nanašajo na stanje inovativnosti v slovenskih podjetjih ter na funkcionalnost in povezanost slovenskega inovacijskega ekosistema.

Razprava je pokazala, da je inovativnost pri vseh pomemben del poslovnega procesa. V ospredju procesa inoviranja morajo biti vedno uporabniki in reševanje njihovih potreb. Pomemben vidik je tudi, kaj podjetje proizvaja, tej specifiki pa je potrebno prilagodi razvoj. Izpostavljen je bil velik pomen kulture inoviranja v podjetju, da se v okviru inovacijskih razvojnih procesov podjetja spodbuja razmišljanje izven okvirjev in predlagateljem da možnost, da svojo idejo tudi realizirajo. Inoviranje se sicer zrcali na vseh nivojih, tudi v operativi, trženju, komuniciranju z naročnikom… Vsi sogovorniki so pritrdili, da pri inoviranju bolj ali manj sodelujejo z drugimi podjetji, institucijami in posamezniki tudi izven podjetja, npr. s kreativno industrijo. Posebej je bilo poudarjeno sodelovanje z inštitucijami znanja, ki je zelo pomembno pri prodoru na tuje trge, v slovenskem inovacijskem ekosistemu pa tudi pomen strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP-ov) in pametne specializacije in ob tem stabilnega in konstantnega financiranja. Kakšna je oziroma bi morala biti vloga države, da bi Slovenija lahko uresničila zastavljene cilje? Po mnenju sogovornikov mora predvsem prepoznati inovativne projekte in projekte razvoja blagovnih znamk in spodbuditi razvojne ambicije, zagotoviti boljše davčne pogoje, vzpostaviti dober celosten oziroma kompleksen ekosistem s financiranjem, kratkoročno pa sprejeti takojšnje ukrepe za zadržanje in zaposlovanje raziskovalcev oziroma financiranja raziskav in razvoja.

Med ključnimi ukrepi, ki lahko še najbolj prispevajo k razvoju inovativnega okolja, so udeleženci izbrali krepitev RR oddelkov v podjetjih, vključno s podporo mladim raziskovalcem, ter nadaljnjo krepitev podpornega okolja za ustvarjalnost in inovacije.

Okroglo mizo z naslovom PAMETNO je moderiral partner v CorpoHub d.o.o. Matej Golob. Njegovi sogovorniki pa so bili dr. Tomaž Savšek, namestnik direktorja TPV Group, Ernest Žejn, Žejn d.o.o, vodja razvoja poslovanja QLECTOR d.o.o. dr. Tomaž Šuklje ter Tomi Ilijaš, direktor in ustanovitelj ARCTUR d.o.o.

Sodelujoči so poudarili pomen uvajanja novih tehnologih ter povezovanja med gospodarstvom in institucijami znanja. Izpostavili so, da so raziskovalci iz institucij znanja v gospodarstvo premalo vključeni tudi zaradi nestimulativnega okolja. »Potrebno bi bilo tudi stimulirati prehod kadrov iz institucij znanja v industrijo in obratno,« so poudarili in se strinjali s tem, da obstaja velika potreba po jasnih pravilih in kontinuiteti ukrepov, ki spodbujajo povezovanje gospodarstva in raziskovalnega oziroma znanstvenega okolja. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako spodbuditi odločnejši razvoj pametnih produktov, ki bi bili prebojni tudi na globalnem trgu. Po njihovem prepričanju je za to potrebnih tudi več vizionarskih gospodarstvenikov, ki bi s svojim zgledom omogočali razmah inovativnih idej.

Nekakšna rdeča nit izjav vseh sogovornikov je bil poudarek industriji kot nosilnemu stebru slovenskega gospodarstva. Uspehi v industriji so po njihovem mnenju slej ko prej posledica truda zaposlenih. »Govorimo o begu možganov in ne najdemo učinkovitih odgovorov nanj, ne posvečamo pa se dovolj lovu na talente.« Mlade ljudi je potrebno angažirati za sodelovanje zelo zgodaj, pri 30-tih je to navadno že prepozno. Lov za talenti se v gospodarsko najuspešnejših državah po prepričanju sogovornikov začne že v osnovnih šolah. Za ta namen so bili že podani predlogi, kako zagotoviti, da bodo iz šolskega sistema izšli kadri, ki bodo imeli realne možnosti za zaposlitev.

Med ključnimi ukrepi, ki najbolj prispevajo k povečani uporabi znanja in močnejši digitalizaciji vseh poslovnih procesov, so udeleženci konference izbrali podporo digitalni transformaciji gospodarstva ter mreženje in sodelovanje med institucijami znanja in gospodarstvom, vključno z nadgradnjo SRIPov.

Ob koncu konference se je Jernej Salecl,  v.d. generalnega direktorja Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, najprej zahvalil organizatorjem in soorgamizatorjem dogodka (MGRT, SPIRIT, GZS), ki jo je označil kot zelo uspešno, še posebej v negotovih pogojih COVID-19. Poudaril je, da je skupni imenovalec ukrepov, ki jih gospodarstvo potrebuje, stabilno in predvidljivo okolje, kar je bilo s strani večine sogovornikov izpostavljeno tudi na današnji konferenci. Zaključil je z mislijo, da je treba sedaj preiti od besed k dejanjem in ustvariti pogoje za nadaljnji razvoj slovenske industrije v smeri zelenega, ustvarjalnega in pametnega. Ob tem je udeležence pozval tudi h komentarjem na danes predstavljeni osnutek Slovenske industrijske strategije 2021-2030, ki bo v javni razpravi do vključno 16. oktobra 2020.

Konferenco o prihodnosti industrije in internacionalizacije so organizirali Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, Javna agencija SPIRIT Slovenija in Gospodarska zbornica Slovenije. 

Sporočilo za javnost s prvega dela dogodka je dostopno tukaj.

 

*