Navajamo nekaj primerov ukrepanja, ki ponazarjajo zakonske pristojnosti nadzora, kot so opredeljene v Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti, in sicer v delu, ki določa pogoje gospodarskih subjektov, katere morajo izpolnjevati, da lahko opravljajo dejavnost na področju poklicnih nalog pooblaščenih inženirjev geodezije in da mora posamezne storitve, ki so podlaga za urejanje mej zemljišč in parcelacijo, opraviti geodet z ustrezno strokovno izobrazbo in z opravljenim posebnim strokovnim izpitom. Geodetska inšpekcija v inšpekcijskem postopku v zvezi z izvajanjem geodetske inženirske dejavnosti od izvajalca zahteva pisno izjavo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje geodetske dejavnosti, ter fotokopije izpiska iz Poslovnega registra Slovenije, dokazilo o sodelovanju posameznika, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega inženirja, zavarovalno polico za zavarovanje odgovornosti ter dokazilo, da gospodarski subjekt ni v stečajnem postopku. V kolikor ni ugotovljenih nepravilnosti, se inšpekcijski postopek s sklepom ustavi.

Sicer zakon za kršitelje, ki opravljajo dejavnost, ki sodi v opis poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti, predvideva globo v višini od 10 do 30 tisoč evrov za prekršek pravne osebe, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa v razponu od 20 do 60 tisoč evrov; z globo od 5 do 15 tisoč evrov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 2500 do 7000 evrov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu, ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti. Predpisana globa za prekršek posameznika pa je od 1000 do 3000 evrov.

V povezavi z nadzorom nad geodeti nemalokrat prejmemo tudi prijave, ki se nanašajo na opravljanje geodetskih storitev na terenu in domnevne nepravilnosti geodetskih storitev, a geodetska inšpekcija v teh primerih nima pristojnosti za ukrepanje. Recimo, ljudje se pogosto ne strinjajo z določitvijo meje v naravi, a napačno mislijo, da lahko tako zadevo uredi geodetska inšpekcija. Nestrinjanja z geodetskimi akti je možno reševati le v sodnem postopku. Za skladnost izdelka oziroma dela s predpisi geodetske stroke je odgovoren geodet, ki s svojim podpisom in identifikacijsko številko na izdelku jamči za pravilnost svojega izdelka. Prav tako lahko le sodišče presoja in odloča o "napakah", ki se nanašajo na konkretne akte geodetskih uprav, ki so jih stranke zaznale v arhivskih podatkih geodetskih uprav.

Če so zaradi nepravilne izvedbe geodetske storitve ali zaradi nepravilne izdelave elaborata podatki v zemljiškem katastru ali katastru stavb napačno evidentirani, napaka pa se ugotovi ob uporabi teh podatkov, geodetska uprava pozove geodetsko podjetje ali projektanta, ki je nepravilno izvedel geodetsko storitev ali nepravilno izdelal elaborat, da napako odpravi v določenem roku. Če tega ne storita, poskrbi za odpravo napak geodetska uprava na stroške geodetskega podjetja ali projektanta. Zaradi škode, ki je zaradi strokovne napake geodetskega podjetja ali projektanta v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti nastala strankam ali tretjim osebam, če od datuma evidentiranja podatkov v zemljiškem katastru ali katastru stavb ni preteklo več kakor pet let, lahko geodetska uprava uveljavljala povračilo stroškov pri zavarovalnici, kjer ima gospodarski subjekt sklenjeno zavarovanje. O sporu glede temelja in višine odškodnine odloča pristojno sodišče.

Poleg tega geodetska inšpekcija izvaja tudi nadzor in odloča o prekrških za kršitve Zakona o evidentiranju nepremičnin, Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin ter Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb.

Večino dela geodetske inšpekcije predstavljajo prekrškovni postopki, nemalokrat uvedeni na predlog Geodetske uprave v povezavi z neustreznimi ali nepopolnimi podatki o posameznih delih in stavbah v registru nepremičnin ter zato ker lastnik nepremičnine ni vpisal v kataster stavb, ki je poleg zemljiškega katastra temeljna evidenca o nepremičninah. Po Zakonu o evidentiranju nepremičnin je vpis stavbe v kataster stavb obvezen, če stavba izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje.

Ko območna geodetska uprava ugotovi, da neka nepremičnina ni vpisana v kataster stavb, z dopisom pozove lastnika, da v določenem roku po prejemu poziva vloži zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb. Če lastnik nepremičnine te zahteve ne vloži, geodetska uprava poda geodetski inšpekciji predlog za uvedbo postopka o prekršku zoper tega lastnika nepremičnine.

Geodetska inšpekcija uvede postopek o prekršku ter o tem obvesti kršitelja, ki se lahko v petih dneh od vročitve obvestila pisno izjavi o dejstvih oziroma o okoliščinah prekrška, ki ga je storil, ker kot posameznik pri Območni geodetski upravi, kljub njenemu pozivu, v predpisanem roku ni vložil zahteve za vpis stavbe v kataster.

Kršitelji po prejetem obvestilu večinoma geodetski inšpekciji posredujejo dokazila, da so vložili na pristojni geodetski upravi zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb, s čimer pred izdajo prekrškovne odločbe izpolnijo predpisano obveznost, zato se jim na podlagi Zakona o prekrških izreče opomin, dolžni pa so plačati stroške postopka – sodno takso v višini 30 evrov.

Tovrstnih primerov je na geodetski inšpekciji zelo veliko, tako da vseh ni mogoče obravnavati pred zastaralnim rokom.

Geodetska inšpekcija je pristojna za uvedbo postopka o prekršku, tudi če dobi podatek, da je nekdo samovoljno odstranil tablico s hišno številko in imenom ulice s stavbe, kadar ima stavba uradno določeno hišno številko (Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb). Tako je bil uveden prekrškovni postopek zoper kršitelja, ki je z župnišča odstranil tablo z označitvijo ulice in hišne številke. O tem nas je obvestil občan, ki je na to temo prebral članek v medijih. Kršitelj je bil spoznan za odgovornega za prekršek po drugem odstavku 33. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb in kaznovan z globo v višini 150 evrov, poravnati pa je moral tudi 40 evrov sodne takse. Zaradi neplačila je inšpekcija predala izterjavo Finančni upravi. 

Pogoste so tudi prijave v zvezi z odstranitvijo oziroma poškodovanjem mejnih znamenj. Geodetska inšpekcija lahko za odstranitev ali kakršnokoli poškodovanje mejnikov ali postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov v nasprotju s prvim odstavkom 123. člena Zakonu o evidentiranju nepremičnin uvede prekrškovni postopek, nima pa podlage v materialnem predpisu za izdajo ureditvenih odločb.

Nedavno smo prejeli prijavo zoper občino, ki je odstranila mejnik. Na podlagi dodatno zbranih dejstev in dokazov, domnevnemu kršitelju ni bilo moč očitati storitve prekrška. Ugotovljeno je bilo namreč, da odstranitev mejnika ni bila namerna. Do odstranitve mejnika je prišlo med gradnjo kanalizacije s strani izvajalca, in sicer po nesreči. Ker postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov lahko izvede le geodetsko podjetje, ki ima dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev, je gradbena družba poskrbela, da je pooblaščeno geodetsko podjetje izvedlo ponovno označitev meje.

Pri tem je potrebno opozoriti, da gre pri odstranitvi mejnika lahko za kaznivo dejanje preprečitve dokazovanja iz 285. člena Kazenskega zakonika, ki določa, da kdor zato, da bi preprečil ali otežil dokazovanje, odstrani, uniči, pokvari, premakne ali prestavi mejnik, zemljemersko znamenje ali sploh kakšno znamenje o lastninski pravici na nepremičnini ali pravici do uporabe vode ali kdor z enakim namenom tako znamenje postavi napačno, se kaznuje z zaporom do treh let.