Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 28. redne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostor

Vlada je na 28. redni seji obravnavala 8 točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Program izvedbe infrastrukturnih ureditev hidroelektrarne Arto Blanca

Vlada je sprejela Program izvedbe infrastrukturnih ureditev hidroelektrarne (HE) Arto Blanca – Novelacija št. 2, maj 2020 (Program izvedbe). S Programom izvedbe se določi vrstni red prednostnih nalog, viri sredstev za njihovo izvedbo ter dinamika in obseg uresničitve posameznih nalog v načrtovanem obdobju. Novelacija št. 2 program izvedbe HE Arto - Blanca opredeljuje nedokončane infrastrukturne ureditve na območju HE Arto Blanca, podaljšuje terminske plane nedokončane izgradnje ureditev na območju HE Arto Blanca in zagotavlja dodatna finančna sredstva za izgradnjo ureditev. V sklopu dokončanja vseh aktivnosti na območju  državnega lokacijskega načrta (DLN) za HE Arto Blanca je treba izvesti primopredajo izgrajenih ureditev do končnih lastnikov, upravljavcev in vzdrževalcev izgrajenih ureditev.  Dokončati je treba izgradnjo in izpolniti obveze koncedenta Republika Slovenija –Ministrstvo za okolje in prostor (RS – MOP) v obsegu izgradnje državne infrastrukture, kjer je potrebno uskladiti obseg sofinanciranja in izvesti obvezo soinvesticije izgradnje rekonstrukcije železniških prehodov na odseku Zidani most – Dobova na treh lokacijah, kjer je predvidena rekonstrukcija prehodov železniške proge, in sicer skladno z odločbami Ministrstva za infrastrukturo. Izpolniti je treba obveze koncedenta RS - MOP v obsegu izgradnje lokalne infrastrukture, in sicer dokončanje izgradnje športnih površin na območju Blanca.  Izvesti je treba vse naložene obveze zaščite in sanacije objektov na območju ¸obrtne cone (OC) Boštanj in poravnati morebitne škodne zahtevke in sicer v primeru neuspešno končanega sodnega postopka, ki je  v teku zaradi tožbe krajanov zaradi negativnih vplivov zalednih voda. Za dokončanje vseh ureditev je predviden podaljšan rok izgradnje vseh ureditev, to je do 31. 12. 2022. Za dokončanje vseh ureditev je predvideno financiranje v  skupni višini  935.412 evrov, in sicer v letih od 2020 – 2022.

Program izvedbe infrastrukturnih ureditev hidroelektrarne Krško

Vlada je sprejela Program izvedbe infrastrukturnih ureditev hidroelektrarne (HE) Krško – Novelacija št. 2, maj 2020. Novelacija št. 2 programa izvedbe HE Krško opredeljuje nedokončane infrastrukturne ureditve na območju HE Krško, podaljšuje terminske plane nedokončanih aktivnosti in zagotavlja dodatna finančna sredstva za izgradnjo ureditev. V sklopu dokončanja vseh aktivnosti na območju državnega lokacijske načrta (DLN) za HE Krško je treba izvesti primopredajo zgrajenih ureditev do končnih lastnikov, upravljalcev in vzdrževalcev zgrajenih ureditev.  Izgradnja vseh ureditev, ki so obveznost koncedenta Republike Slovenije -Ministrstvo za okolje in prostor na območju državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Krško, je dokončana in izvedena, izvesti je treba morebitne dopolnitve izgrajenih sonaravnih in naravovarstvenih ureditev. Za dokončanje vseh ureditev je predviden podaljšan rok izgradnje vseh ureditev, to je do 31. 12. 2022. Za dokončanje vseh ureditev je predvideno financiranje v  skupni višini 207.647 evrov, in sicer v letih od 2020 – 2022.

Sklenitev aneksa za potrebe in ogrevanje kopališča Terme Maribor

Vlada je s koncesionarjem Terme Maribor, turizem, zdravstvo, rekreacija, d. o. o., Maribor, sklenila Aneks št. 2 h koncesijski pogodbi z dne 18. 1. 2016 v zvezi z rabo termalne vode iz vrtin MB-1/90, MB-2/91 in MB-4/92 za ogrevanje in potrebe kopališča – Terme Maribor. Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča – Terme Maribor iz vrtin MB-1/90, MB-2/91 in MB-4/92, s katero je bilo ukinjeno ogrevanje, ukinjena vrtina MB-1/90 in spremenjene količine rabe vode. Zaradi teh sprememb je treba s koncesionarjem skleniti aneks h koncesijski pogodbi.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s porastom količine odpadkov med epidemijo

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Dejana Židana v zvezi s porastom količine odpadkov med epidemijo. Vlada odgovarja, da podatke o odpadkih (nastajanje, zbiranje, obdelava)  obravnava  Agencija RS za okolje (ARSO) na letni ravni v sklopu letnega poročanja (vsako leto do 31. 3. za preteklo leto). Zato bodo podatki letnega poročanja o odpadkih za 2020 na ARSO posredovani šele naslednje leto do 31. 3. 2021. Zaradi epidemije Covid-19 so se roki zamaknili in tudi letno poročanje za 2019 še ni zaključeno (rok 29. 7. 2020). Osnova za letna poročila so podatki iz evidenčnih listov pošiljk odpadkov iz informacijskega sistema Odpadki. Ne glede na to so na ARSO pripravili informativno primerjalno poizvedbo o pošiljkah odpadkov v času od 1. 3. do 31. 6. za leti 2019 in 2020. Ker je seznam odpadkov preobsežen, so pripravili nabor odpadkov, ki obsega odpadno embalažo in komunalne odpadke.

Izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov so svoje naloge zaradi nevarnosti okužbe s COVID-19 omejili na nujna opravila za zagotavljanje javne higiene. Zbiranje komunalnih odpadkov iz gospodarstva in gospodinjstev je potekalo nemoteno. Prav tako obdelava in odstranjevanje odpadkov. V času epidemije so se občasno pojavile težave pri čezmejnem premeščanju gorljivih odpadkov, ki nastajajo pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in komunalne odpadne embalaže ter blat čistilnih naprav na postopke obdelave/odstranjevanja v tujini. Tu nastajajo zastoji predvsem zaradi logističnih težav pri prehodu mej in dolgotrajnih postopkih za pridobitev notifikacije za čezmejni transport pri pristojnih organih za pošiljke odpadkov preko meja v evropskih državah.

Zaščitna oprema, ki jo uporabljajo prebivalci iz preventivnih razlogov (delovna mesta, obiski trgovin in podobno) sodi med mešane komunalne odpadke. Prevzem je bil omogočen v okviru obvezne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.

Za zaščitno opremo, ki se uporablja v zdravstvenih ali drugih ustanovah v katerih se je zadrževal bolnik s potrjeno okužbo  transport in zbiranje poteka po že ustaljenih poteh, ki jih imajo te organizacije sklenjene s pogodbenimi izvajalci. Ti so  skladno z dovoljenji poskrbeli za ustrezno obliko predelave/odstranitve teh odpadkov. Težave z odpadno komunalno embalažo Vlada RS rešuje z interventnimi ukrepi na podlagi 100.a člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvu v postopku javne obravnave pa je tudi predpis, ki prinaša sistemske ukrepe pri ravnanju z odpadno embalažo.

Z Direktivo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (SUP Direktiva), za katero je rok prenosa 3. julij 2021, so določeni različni ukrepi, ki se uporabljajo za različne izdelke, in umeščajo EU v ospredje globalnega boja proti preprečevanju odpadkov, preprečevanju onesnaževanja morja z odpadki iz desetih vrst plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki se najpogosteje pojavljajo na evropskih obalah, ter zapuščene ribolovne opreme in oksorazgradljive plastike. Prepovedani bodo naslednji plastični proizvodi: plastični jedilni pribor (vilice, noži, žlice in palčke), plastični krožniki, plastične slamice, posode za živila, izdelane iz ekspandiranega polistirena, kot so škatle za hitro prehrano, s pokrovom ali brez njega, ki se uporablja za hrano, ki je namenjena za takojšnjo zaužitje na kraju samem ali za odvoz, in je pripravljena za uporabo brez nadaljnje priprave, posode za pijače iz ekspandiranega polistirena, skodelice za pijače iz ekspandiranega polistirena, izdelki iz plastike, razgradljive z okso oksidacijo in bombažne palčke iz plastike. Gre za izdelke, ki že imajo ustrezne cenovno dostopne alternative na trgu. Prepoved bo veljala v vsej EU, v veljavo pa bo stopila 3. julija 2021. Pri ostalih izdelkih za enkratno uporabo, katerih uporaba se omejuje s SUP Direktivo, pa so predvideni zmanjšanje potrošnje na nacionalni ravni, nove zahteve glede zasnove in označevanja ter dodatne obveznosti proizvajalcev v zvezi z ravnanjem z odpadki in njihovim odstranjevanjem. S prenosom te direktive v notranji pravni red vseh 28 držav članic bosta zagotovljena usklajeno ukrepanje na enotnem evropskem trgu in konkurenčnost med posameznimi podjetji.

Za zmanjšanje smetenja v okolju s plastenkami je določen cilj 90-odstotnega ločenega zbiranja plastenk do leta 2029 (77 % do leta 2025), zahteve za zasnovo plastenk - pokrovčki bodo morali biti povezani s plastenkami, ter cilj vključitve 25 % reciklirane plastike v plastenke iz PET od leta 2025 dalje oziroma 30 % v vse plastenke od leta 2030 dalje, kar bo pripomoglo k zmanjšanju porabe naravnih virov za izdelavo plastenk in k zmanjšanju onesnaževanja okolja s plastiko.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi v zvezi z urejanjem nabrežij vodotokov

Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z urejanjem nabrežij vodotokov. Vlada odgovarja, da je ohranjanje vodnih in obvodnih ekosistemov eno izmed temeljnih načel Zakona o vodah, ki določa tudi omejitve in pogoje poseganja na vodna in priobalna zemljišča. Naša skrb za ohranjanje vodnih in obvodnih ekosistemov poteka od faze sprejemanja strateških do izvedbenih planov in dalje pri vsakem posegu v prostor na vplivnem območju vodnih in priobalnih zemljišč kot tudi pri izvajanju javne vodnogospodarske službe. Tudi pri izvajanju ukrepov Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode (DRSV) stremi k izvajanju sinergijskih ukrepov za hkratno zasledovanje ciljev zmanjševanja poplavne ogroženosti in doseganja naravovarstvenih ciljev. Vlada poudarja, da se  DRSV zaveda pomena t. i. zelenega upravljanja voda, kamor sodijo tudi sonaravni ukrepi urejanja vodotokov. V okviru projekta LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (IP LIFE NATURA.SI), katerega partner je tudi DRSV, se bodo pripravile usklajene smernice upravljanja z vodami. Smernice bodo bistveno prispevale k izboljšanju gospodarjenja z obvodno vegetacijo in bodo predstavljale temelj pri oblikovanja ukrepov v zelo zgodnji fazi priprave novih projektov. Skupne smernice bodo pripravljene s strokovnjaki DRSV in strokovnjaki, ki izvajajo javno službo na področju urejanja voda, nato pa bodo usklajene z ostalimi predstavniki sektorja narave. V okviru projekta bo izdelan nabor primerov dobrih praks, kjer bodo zbrani primeri dobrih praks na nivoju države in bodo služili kot temeljna usmeritev za nadaljnje upravljanje z vodami. DRSV bo nato v okviru projekta izvedla revitalizacijske ukrepe za izboljšanje stanja tarčnih kvalifikacijskih vrst opredeljenih v Direktivi o ohranjanju prostoživečih ptic in Direktivi o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrstah na štirih pilotnih območjih (Dravinja s pritoki, Dravinjska dolina, Ličenca pri Poljčanah in Volčeke), vezanih na sektor upravljanja z vodami. Izvedeni primeri bodo služili kot primeri uporabe temeljnih usmeritev in prikaz sonaravnega urejanja vodotokov.

S tem se na DRSV izobražuje in krepi tudi nov kader za nadaljnji prenos znanja sonaravnega upravljanja na javne gospodarske službe. Istočasno se na DRSV izvaja projekt Danube Floodplain (Interreg Podonavje), v katerem sodeluje več kot 20 partnerjev iz 10 držav Podonavja. V okviru projekta poteka razvoj metodologije za določitev primernosti naravnih razlivnih površin za zaščito in oceno njihovega učinka na zmanjševanje poplavne ogroženosti. Ščitenje naravnih razlivnih površin je pomemben preventivni ukrep zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki predvideva kontrolirano razlivanje vode v okviru naravnih danosti in tako ne posega v strukturo obrežne vegetacije.

Eden od navedenih ukrepov so tudi kohezijski projekti na vodah, kot je projekt »VIPava«, ki se izvaja na DRSV. Gre za projekt z naslovom Ukrepi za ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov v Vipavski dolini, ki sledi izhodiščem Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020 in je eden od prednostnih projektov za izvedbo v okviru Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015 - 2020). Cilj projekta je izboljšanje ohranitvenega stanja kvalifikacijskih vrst in njihovih habitatov v Vipavski dolini. Namen projektnih aktivnosti je ohranjati, izboljšati in obnoviti večje število habitat vrst. V okviru projekta bo DRSV skupaj z ostalimi partnerji sodelovala pri vzpostavitvi pretočnosti rokava reke Vipave pri kraju Brje ter ureditvi kalov za dvoživke (laško žabo, velikega pupka in hribskega urha) in močvirskega krešiča. Sodelovala bo tudi pri izvedbi ukrepov za izboljšanje habitata za vidro, kar obsega vzpostavitev pretoka skozi trenutno zasuti rokav reke Vipave pri kraju Dolenje, vzpostavitev stalnega pretoka vode skozi Novakovo mlinščico ter preureditev štirih za vodne organizme neprehodnih enostopenjskih pregrad v kaskadne drče. Projekt LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (IP LIFE NATURA.SI), v skupni vrednosti 17.007.204 EUR, je financiran iz prispevka slovenskih deležnikov (40 %) in prispevka Evropske komisije (60 %). Projekt VIPava se izvaja v sklopu Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi v zvezi z odnosom Slovenije do zaščitenih živalskih vrst

Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z odnosom Slovenije do zaščitenih živalskih vrst. V odgovoru vlada podaja poročilo glede ukrepov vezanih na zaščito in sobivanje z bobri.Bober je skladu z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah zavarovana vrsta. Ugodno stanje vrste zagotavljamo z ohranjanjem življenjskega prostora (večinoma znotraj območij Natura 2000) in varstvenim režimom za zavarovano vrsto (prepoved uničevanja ali poškodovanja posameznih živali).

Bober danes spet postaja ena ključnih vrst vodnih ekosistemov, ki s svojo aktivnostjo spreminja značaj rek in potokov ter ustvarja in vzdržuje posebno vrsto naravnega okolja, in sicer mokrišča. Je torej renaturator naših rek in prispeva k dvigu biotske raznovrstnosti na teh območjih. Aktivnosti bobra v urbani in kmetijski krajini pa so tudi problematične, predvsem zaradi objedanja in podiranja dreves, kopanja rovov in brlogov, kar lahko povzroči posuvanje brežin, škode na poljščinah, predvsem koruzi, gradnje jezov in zato poplavljanja obvodnih površin. Bober je torej okoljsko pomemben in pozitivno vpliva na vodni režim. Obenem pa lastnikom kmetijskih zemljišč in obrečnih gozdov povzroča ekonomsko škodo. Za omilitev tega konflikta je potreben preplet ukrepov od osveščanja in izobraževanja do izplačil pravičnih nadomestil za nastalo škodo.  

Izzivi sobivanja s človekom rastejo z njegovo številčnostjo in se kažejo predvsem na področju varovanja premoženja. Njegovo aktivnost javnost slabo sprejema predvsem zaradi nepoučenosti o možnih načinih sobivanja in preventivnih ukrepih, kot tudi zaradi nerazumevanja pomena obrežnega vegetacijskega pasu. Prizadeti lastniki se pogosto zaradi nezadovoljstva obračajo na Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), upravljavce naravnih parkov in Zavod za gozdove Republike Slovenije (ZGS).

Za oblikovanje in vzdrževanje družbene sprejemljivosti bobra je bistvena komunikacija z javnostmi. Za posamezne ciljne skupine ustrezno izobraževanje in ozaveščanje javnosti o biologiji vrste in njeni vlogi v naravi, hkrati pa tudi o težavah, ki jih bober prinaša, ter rešitvah zanje (naprimer zloženke, članke, predavanja, neposredna komunikacija z lastniki zemljišč, usposabljanja lokalnih svetovalcev). Terenske predstavitve za lastnike zemljišč so v tem sklopu organizirane predvsem na območjih, kjer je več stikov ljudi z bobri. Komunikacija s kmetovalci je tesno povezana tudi z izobraževanjem glede uporabe dodatnih zaščitnih sredstev, vključno z možnostmi sofinanciranja.  Z namenom priprave sistemskih rešitev v zvezi z upravljanjem bobra ZRSVN v dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor pripravlja strokovne podlage za ohranjanje in trajnostno upravljanje bobra (Castor fiber) v Sloveniji.

V naslednjem koraku je treba predlagane rešitve, kot so monitoring, ohranjanje habitatov, posegi v populacijo, izobraževanje in osveščanje, načini zaščite premoženja pred bobrom (zaščita posameznih dreves z mrežo in z barvo, nižanje in podiranje bobrovih jezov, preventivni ukrepi na poljih z električnimi pastirji), odškodninski sistem uskladiti na ravni ključnih sektorjev (kmetijstvo, upravljanje z vodami) in deležnikov ter za njihovo izvedbo določiti časovne roke, potrebna kadrovska in finančna sredstva. Slovenija se z namenom zaščite in sobivanja z bobri vključuje tudi v evropske programe npr. program LIFE s prijavo projekta z naslovom »Beaver for wetlands, wetlands for people« (Bober za mokrišča, mokrišča za ljudi), katerega prijavitelj je Inštituta za ohranjanje naravne dediščine - LUTRA. 

Medresorska delovna skupina za Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do 2050

Vlada je sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do 2050 (DPSS). Medresorsko delovno skupino bo vodila mag. Katja Buda,  direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, skupino sestavljajo še predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za finance, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za zunanje zadeve ter predstavniki Urada za makroekonomske analize in razvoj, Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Naloge medresorske delovne skupine so priprava osnutka Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do 2050, spremljanje izvajanja Strategije 2050 in po potrebi priprava osnutka posodobitve Strategije 2050 vsakih pet let. Medresorska delovna skupina lahko povabi k sodelovanju tudi predstavnike z drugih področij, če je njihovo sodelovanje v medresorski delovni skupini potrebno.

Soglasje Občini Gorišnica  za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena

Vlada je Občini Gorišnica izdala soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Državnega prostorskega načrta za gradnjo daljnovoda 2 × 400 kV Cirkovce – Pince. Občina Gorišnica želi na območju predvidenega priključka na glavni cesti Hajdina – Ormož, odsek Gorišnica – Ormož, spremeniti namensko rabo prostora iz površin cest v kmetijsko zemljišče (obstoječa raba), saj priključek Gorišnica ne bo realiziran in ga je investitor DARS d. d. opustil. Del območja teh zemljišč leži na območju veljavnega državnega prostorskega načrta za daljnovod Cirkovce – Pince, zato je na podlagi določil 82. člena Zakona o urejanju prostora  (ZUreP-2) za načrtovanje občine v območju državnega prostorskega načrta potrebno soglasje vlade.